Glede umetne inteligence je veliko napihnjenih besed in praznega govoričenja, a če jo uporabljate v vlogi orodja in ne zamenjave zaposlenih zaradi pohlepa, potem je njen vpliv lahko pozitiven. Ne verjamete?
Tehnološka industrija že nekaj let umetno inteligenco predstavlja kot rešitev, ki bo povečala produktivnost, zmanjšala stroške in nadomestila velik del zaposlenih. Zadnje bi nas moralo skrbeti. Če je to skrajni cilj, potem je podobno škodljiva in nepotrebna kot jedrsko orožje. Obračajte izgovore jedrskih sil, kakor hočete, a nobene škode ne bi bilo, če bi bile vse bombe čudežno dematerializirane.
Tanka meja med uspešnostjo in napihovanjem
Prvi resni podatki iz prakse kažejo precej manj prepričljivo sliko uspešnosti. Raziskave družb Gartner in MIT razkrivajo, da večina podjetij z umetno inteligenco za zdaj ni dosegla bistveno višje produktivnosti ali rasti prihodkov. Po ugotovitvah Gartnerja so najbolj uspešna podjetja, ki umetno inteligenco uporabljajo kot pomoč zaposlenim, ne za njihovo zamenjavo. Kljub temu narašča število odpuščanj, predvsem v tehnološkem sektorju, logistiki in storitvah. Samo v Združenih državah so podjetja letos napovedala več kot milijon odpuščanj, medtem ko je zaposlovanja najmanj po letu 2011. Dodatna težava je, da zaposleni umetni inteligenci pogosto ne zaupajo ali pa se upirajo spremembam.
Vse več analitikov zato opozarja, da pričakovanja okoli umetne inteligence morda močno presegajo njene dejanske zmogljivosti. Če se produktivnost in prihodki podjetij v prihodnjih letih ne bodo občutno povečali, obstaja resna možnost, da se bo trenutna investicijska evforija okoli umetne inteligence izkazala za nov tehnološki balon.
Če nekaj pomaga, potem tega nima smisla zanikati
Ko umetno inteligenco gledamo v vlogi orodja, ki poenostavi, izboljša in pohitri delo zaposlenega oziroma v priljubljenem govoričenju politikov, ki mislijo, da imajo v rokah čarobno paličico, dvigne produktivnost, potem ima več smisla. V nadaljevanju bom izpostavil nekaj orodij, ki so uporabna pri učenju, delu in še čem. A prej je na mestu opozorilo.
Največjo napako boste storili, če boste umetni inteligenci neskončno zaupali in se vam ne bo ljubilo preverjati njenega dela. Dober primer je oblikovanje besedil na podlagi prej ugotovljenega sloga in kratkih napotkov. Delate napako, če mislite, da vam ne bo več treba ničesar pisati. Vsaj ne še kmalu. Po mojih opažanjih imajo algoritmi tendenco, da so besedila vse bolj podobna in manj inovativna, ob opaznem trendu »skrivanja« negativnih in pretiranega poudarjanja pozitivnih vidikov. Za pisanje promocijskih sporočil je to celo priporočljivo, a da bo umetna inteligenca spisala doživeto besedilo, lahko takoj pozabite. Ne se torej čuditi, kako to, da so opisi izdelkov v spletnih trgovinah vse bolj podobni (in brez duše), naj gre za cenovno dostopne modele ali nekajkrat dražje.
Orodja umetne inteligence, ki znajo prihraniti čas in živce
Velik del vas umetno inteligenco še vedno uporablja predvsem za osnovna vprašanja in kratke odgovore. Nenazadnje je to bistvo storitve Google Zero, ki vas vse pogosteje pričaka na vrhu rezultatov iskanja Googlovega iskalnika. Ni dvoma, da spreminja iskanje informacij, saj vam zanje ni treba več brskati po spletnih straneh, a ravno tako ni mogoče spregledati, da vpliva na njihov obisk. Kar zna hitro postati dvorezen meč. Če ne bo verodostojnih informacij, si jih bo začela umetna inteligenca izmišljati in glede na prej izražene pomisleke je to enosmerna pot v ideokracijo.
Ne gre sicer zanikati, da so sodobna orodja postala precej bolj zmogljiva. Znajo poenostaviti razlago zahtevnih tem, pripraviti povzetke, organizirati informacije, pomagati pri ustvarjanju predstavitev in celo samostojno spremljati podatke na spletu. Prav zato umetna inteligenca vse hitreje postaja pomoč pri učenju, delu in organizaciji informacij.
ChatGPT: razlaga snovi brez učbeniškega jezika
Ena največjih prednosti ChatGPT-ja je sposobnost prilagajanja razlage. Namesto suhoparnih definicij lahko zahtevate pojasnilo v preprostejšem jeziku ali s primeri iz vsakdanjega življenja. Tako je razumevanje pogosto hitrejše kot pri klasičnem iskanju po spletu ali prebiranju učbenikov. Pogovor lahko nadaljujete, zahtevate dodatna pojasnila ali drugačen način razlage. Prav ta interaktivnost je razlog, da ga vse pogosteje uporabljajo dijaki, študenti in tudi zaposleni.
NotebookLM: iz zapiskov naredi učni priročnik
Med zanimivejšimi Googlovimi orodji zadnjega obdobja je NotebookLM. Vanj naložite zapiske, članke, skripte ali dokumente PDF, sistem pa jih pretvori v strukturirane povzetke, vprašanja za ponavljanje in pregled ključnih tem. Največjo korist imajo študenti, dijaki in vsi, ki delajo z večjimi količinami informacij. Namesto ročnega sortiranja gradiva umetna inteligenca pripravi nekakšen poosebljen učni vodnik.
Gemini: manj iskanja, več organizacije podatkov
Gemini ni zanimiv zgolj zaradi odgovarjanja na vprašanja. Njegova prednost je predvsem organizacija velike količine informacij. Pri raziskovanju tem, pripravi seminarjev ali primerjavi virov zna precej hitro izluščiti bistvo. Google v ospredje potiska predvsem funkcijo DeepResearch, ki pripravi obsežnejša poročila, in model Veo 3 za ustvarjanje videoposnetkov. Namen je jasen. Čim več dela naj bi opravili znotraj enega okolja.
Flow: video produkcija brez kompleksnih programov
Flow je namenjen ustvarjanju video vsebin. Google ga predstavlja kot orodje, ki naj bi poenostavilo pripravo krajših filmov, predstavitev in vsebin za družbena omrežja. Orodje ne zahteva znanja video montaže, da pripravi vizualno všečen video, pri čemer velik del tehničnega dela prevzame umetna inteligenca. Takšna orodja bodo zanimiva predvsem za ustvarjalce vsebin, manjša podjetja in izobraževalne ustanove.
Manus: umetna inteligenca, ki naloge opravi sama
Večina klepetalnih robotov odgovarja na vprašanja. Manus želi iti korak dlje. Gre za tako imenovanega agenta umetne inteligence, ki samostojno išče informacije, jih organizira in pripravlja povzetke. Spremlja cene, zbira članke ali pripravlja poročila glede na vnaprej določena pravila. Prav zaradi samostojnosti Manus precej izstopa od večine podobnih orodij.
Perplexity: odgovori skupaj z viri
Perplexity rešuje eno večjih težav umetne inteligence. Poleg odgovorov praviloma prikaže tudi vire informacij. Zaradi tega je precej uporaben pri preverjanju dejstev, raziskovanju in spremljanju aktualnih dogodkov. Namesto klasičnega seznama povezav dobite strnjen odgovor z navedbo, od kod informacije prihajajo. To je pomembno predvsem za študente, novinarje in vse, ki informacij ne želijo jemati zgolj na zaupanje.
Canva: predstavitve v precej krajšem času
Canva že nekaj časa ni več zgolj preprosto oblikovalsko orodje. Z vključitvijo umetne inteligence zna pripraviti osnutke predstavitev, življenjepisov, objav za družbena omrežja in različnih vizualnih gradiv. Umetna inteligenca sicer ne opravi celotnega dela, vendar močno skrajša začetni del procesa, ki je za marsikoga najbolj zamuden.
Picsart: hitrejša priprava fotografij in videov
Picsart cilja predvsem na ustvarjalce vsebin in manjša podjetja. Orodje omogoča hitro urejanje fotografij in videov brez zahtevnega znanja profesionalnih programov. Glavna prednost je predvsem hitrost priprave vsebin za družbena omrežja, oglase ali promocijske materiale.
ElevenReader: poslušanje namesto branja
ElevenReader pretvarja besedila v zvočne posnetke. Članke, zapiske ali scenarije je zato mogoče poslušati med vožnjo, hojo ali drugimi opravili. Na prvi pogled gre za manj pomembno funkcijo, a v praksi takšna orodja marsikomu olajšajo spremljanje večjih količin vsebin in boljši izkoristek časa.
Morda najpomembnejše pri vsem tem pa je, da uporaba umetne inteligence ni več domena visoko tehnološko izobraženih posameznikov. Velik del orodij je zasnovan tako, da so preprosta, kajti njihov namen je predvsem olajšati vsakdanje življenje. Dokler jim namenjamo vlogo orodja in ne vloge, da nas enkrat zamenjajo.
Fotografiji je ustvarila umetna inteligenca!
Brez komentarjev