SOBOTNO IZBIRANJE: Zakaj bi nudili novo konzolo, ko stare kar letijo s polic (#uradnivideo)
Marjan Kodelja 10. julija 2021 ob 06:52

Ljubitelji igralne konzole Switch so pričakovali zmogljivejšo različico, toda za enkrat se bodo zadovoljit le z nežno nadgrajeno. Nintendu več trenutno ni treba storiti, vprašanje pa je, ali bo tako tudi prihodnje leto.

So sanje o procesorsko in grafično nadgrajeni različici, na kateri bi igre, kot so Xenoblade Chronicles 2, Hyrule Warriors ali Persona 5 Strikers delovale brez drgetanja slike, se pravi z več sličicami na sekundo, pokopane? Prepričan sem, da niso. V času pomanjkanja polprevodnikov, ko Nintendo z lahkoto proda vsako konzolo, ki jo pošlje na trgovske police, ni potrebe, da bi se pretegnil z nečim popolnoma novim. Po možnosti še na novo oblikovanim iz ničle. Toda že naslednje leto bo morda karte drugače razporejene. Takrat bodo morali nekaj storiti in zadostiti zahtevam uporabnikov po večji moči.

Glede na govorice naj bi Nintendo že več let delal na novi konzoli, vendar vedno znova premisli, kdaj naj bi bil pravi čas za prodor na trg. Prvič je bilo o tem govora leta 2019, ko so omenjali več procesorske moči za boljše igre, toda rodila se je konzola z daljšo življenjsko dobo baterije. Podobno je bilo letos. Spet govorice o večji zmogljivosti. Oktobra pa bomo dobili različico konzole z nekoliko večjim zaslonom OLED (7 palcev namesto 6,2) enake razločljivosti 720p, z dvakrat več podatkovnega pomnilnika (64 GB) in resnim preklopnim stojalom na hrbtu. Namesto preproste in neugledne »paličice«. S tem je Nintendo še enkrat zatrl sanje o novem procesorju. Ni namreč odveč spomniti, da procesor Nvidia Tegra X1 že leta 2016, ko je bila konzola predstavljena, ni bil ravno v špici sposobnosti procesorjev ARM. Že to, da je narejen v 20- in v novejši izvedenki iz leta 2019 v 16 nm tehnologiji, pove veliko, saj se zdaj pogovarjamo o prehodu na 5 ali 3 nanometrsko tehnologijo.

Obstoječ procesor, pod pogojem, da slika razločljivosti 4K na zaslonu televizorja ni nujna, sicer zadošča za večino iger, razen omenjenih, kjer se pač pozna manjše število sličic na sekundo (fps). Vprašanje pa je, ali je nadgradnja sploh mogoča. Lahko Nintendo v trenutnih razmerah, ko pomanjkanju polprevodnikov ni videti konca, boljše sploh kupi? Čipe izdelujejo v neverjetno maloštevilnih tovarnah in TSMC, ki menda izdela 92 odstotkov najbolj naprednih, je javno dejal, da imata prednost Apple in zaradi pomanjkanja prizadeta avtomobilska industrija. Tudi če so že izdelali prototipe novih konzol, je vprašanje, ali jih lahko oddajo v proizvodnjo v pričakovanih količinah ter se spopade z nezmožnostjo dobav, ki pestijo Sonyjev PS5, Microsoftov Xbox in izdelovalce solidno zmogljivih grafičnih kartic. Za razliko od njih se Nintendu ni treba dogovarjati za dodatne dobave, zanj je pomembno, da TSCM zagotavlja dogovorjene. Te naj bi namreč zadostovale za 28 milijonov konzol letno. Pomanjkanje konzol tekmecev lahko celo izrabi, kajti novi kupci, ki ne bodo mogli kupiti PS5 ali Xboxa Series X, bodo verjetneje posegli po Switchu. V takšnih razmerah bi nova konzola japonskemu podjetju bolj škodovala kot koristila.

V takšen razplet kažejo prodajni podatki. Na ameriškem trgu je Switch že 30 mesecev zapored najbolje prodajana konzola, medtem ko so globalno v prvih treh mesecih letos zabeležili 44-odstotno rast prodaje. S popolnoma novo konzolo bi le zmedli kupce. Kdo pa gre kupit starejšo in manj zmogljivo napravo, ko je na trgu nova boljša? Prav tako tudi še ni na vidiku nobene igre, ki bi slonela izključno na višjih zmogljivostih in jih obstoječe konzole ne bi mogle poganjati. Nekoč bo Nintendo naredil in predstavil naslednika konzole Switch, ki zna biti na videz enaka modelu z leta 2019, le da bo imela zaslon OLED in v drobovju močnejši procesor. Toda šele, ko bodo ocenili, da je pravi čas.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Fotografije: Nintendo

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja