Slušalke Huawei Freebuds 5i so dober pokazatelj dvojega. Nikakor ne zaostajajo toliko za sicer odličnimi Freebuds Pro 2, kot namiguje razlika v ceni (99 evrov proti 199 evrov), hkrati pa imajo težko delo kot naslednice Freebuds 4i, ki so bile med prvimi res dobrimi popolnoma brezžičnimi za manj kot sto evrov. V čem so namreč lahko novinke boljše, ob tem da tudi stanejo 20 evrov več?
Tako pri Freebuds 5i kot že prej pri Freebuds Pro 2 lahko tako opazimo enak trend. Že predhodnice so bile tako dobre, da kakšnega večjega izboljšanja niti niso mogli opraviti. So pa oboje ravno toliko dodelali, če hočete popravili oblikovno in izvedbeno, da so nove absolutno bolj priporočljiv nakup, četudi bi stare še bile v prodaji (pa glede na naše iskanje niso). Govorim o sami zunanjosti in škatlici. Model Pro so ravno toliko preoblikovali in vgradili malce manj močne magnete, da jih je bistveno lažje jemati iz škatlice, pri prvi generaciji je to namreč predstavljalo precejšen problem. Freebuds 5i so sicer na pogled skorajda (ali popolnoma) enake kot 4i, toda obdelava plastike je drugačna, tako pri slušalkah kot pri škatlici. Niso namreč enako sijoče, zaradi česar so manj spolzke, škatlica pa je, vsaj v svetlo modri izvedbi, popolnoma matirana, s čimer je odporna na puščanje sledi prstov. Predvsem pa so ji »zategnili« tečaj za odpiranje in tako pokrov ostaja odprt in je lahko škatlica naslonjena nanj. To pri prejšnji generaciji ni bilo možno, pokrov se je ves čas zapiral, in zato je rokovanje lažje in bolj priročno. Po svoje je zanimivo, da proizvajalci potrebujejo toliko časa, da izpilijo take osnove. Škatlica ni prevelika in vsekakor daje bolj trden vtis kot prejšnja, bi jo pa lahko spodaj nekoliko prirezali, da bi bolje stala pokonci. Spredaj ima diodo, ki z ustrezno barvo pove, kakšen je nivo baterije, in ali je v teku polnjenje. Ob strani pa je tipka za postavljanje slušalk v način »parjenja«, kar je veliko bolj priročno od tiščanja na dotik občutljive površine na samih slušalkah.
Slednji sta sicer čisto prijetne oblike, »peclja« nista prevelika ali predebela (kot sta pri modelih Pro), so pa silikonski čepki v primerjavi z marsikaterimi drugimi preveč ceneni, kot iz povsem tanke gumice, zaradi česar tudi ne stojijo najbolj v ušesih. Še vedno bolje kot Freebuds 4 (ali po zasnovi enake Freebuds Lipstick) brez nastavkov, z zgolj trdo plastiko, vendar sem z levo vseeno imel manjše probleme z izpadanjem. Seveda pa so ušesa oz. sluhovodi od človeka do človeka različni in morda večina sploh ne bo opazila kakšnih težav.
Freebuds 4i so bile posebne v tem, da so pred slabima dvema letoma za (priporočenih) 79 evrov ponudile skoraj vse, kar si od tovrstnega pripomočka želimo. Zdaj so določene funkcionalnosti že skorajda postale standard tudi v nižjem cenovnem razredu, zato jih brez zadržkov pričakujemo tudi pri Freebuds 5i, kar novi model izpolni. Tako ponuja aktivno dušenje hrupa, prepuščanje zvoka iz okolice, hkratno povezavo z več napravami, preizkus prileganja nastavkov (čepkov) in po novem še podporo za kodek LDAC, ki omogoča predvajanje z bistveno višjo bitno hitrostjo. Zadnje je tudi največja novost, pri ostalem smo deležni kvečjemu drobnih izboljšav. Aktivno dušenje hrupa je vsekakor izpopolnjeno in še bolj učinkovito, ne glede na izbrano stopnjo. Na voljo so sicer tri – udobno, splošno in zelo visoko – in res spodobno opravljajo svoje delo. Freebuds Pro 2 so kajpak še nekoliko »močnejše«, kar bi najbolj prišlo do izraza na vlaku, avtobusu ali letalu oz. če je v bližini kakšno gradbišče, poleg tega znajo dinamično prilagajajo intenzivnost glede na to, kar slišijo v okolici, medtem ko je pri Freebuds 5i pač aktiven izbrani način. Močnejše aktivno dušenje hrupa ima kar konkreten vpliv na trajanje baterije, zato cenejši od obeh modelov ponuja približno uro predvajanja več (pet ur namesto štirih) z zalogo v samih slušalkah. Skupne zaloge (v polnilni škatlici) je za približno enako trajanje poslušanja, kar se (skupaj s konkretnejšo plastiko) pozna na večji masi kompleta Freebuds Pro 2.
Za povezavo z dvema telefonoma naenkrat je treba naložiti aplikacijo AI Life – če na telefonu nimate trgovine AppGallery, jo najdete na Huaweijevi spletni strani –, kjer se da tudi nastaviti, ali naj slušalke samodejno preklapljajo ali naj ima kateri od telefonov prednost. Hecno je sicer, da pri predvajanju vsebin ne preklopijo same na nov vir (in dajo prejšnjega na pavzo), ampak se tisti zvok sliši iz zvočnikov telefona, dokler uporabnik ne prekine prejšnjega predvajanja. Ob telefonskih klicih prehajanje deluje po pričakovanjih. Prav tako samodejno ustavljanje predvajanja, če eno slušalko vzamemo izušesa.
Zvok je morda področje, ki me je edino nekoliko razočaralo. Glede na to, da je tudi najbolj pomembno, to ni najboljši znak. Vendar niti ne gre toliko za to, da bi bile slušalke slabe, temveč sem slišal že kakšne boljše za podobno in nižjo ceno. Poleg aktivnega dušenja hrupa je tu tudi največja razlika v primerjavi s Freebuds 2 Pro. Te imajo res lep, uravnotežen in dokaj poln zvok, pri Freebuds 5i pa je v privzetem »izenačevalniku« zvočna podobna nekoliko prazna. Ni pravih detajlov in poudarkov. Dodatna težava je v odsotnosti pravega izenačevalnika, da se zgolj poudariti nizke ali visoke tone. Slednje je nesmiselno, kajti glavne pomanjkljivosti so na sredini in spodaj, zato se s poudarjanjem basov ustvari bolj udaren zvok, ki tudi v precejšnji meri zakrije tisto, kar manjka. Tako je zadeva kar poslušljiva, ni pa za zahtevnejše poslušalce. Za ostale pa je podobno kot pri cenejših televizorjih. Enako kot tam slika ni posebej verna, je tudi tu zvok malo »umeten« in pristranski, ampak lahko več kot zadovoljiv in tudi čisto uživaški. Pravim le, da bi za sto evrov pričakoval nekoliko več, vsaj prilagajanja, če že ne tudi kakovosti.
Eno področje, kjer mi je cenejši model absolutno bolj všeč od dražjega, pa je upravljanje. Veliko raje imam dvojne trepljaje in dolge pritiske kot stiskanje peclja. Obojim je sicer skupno drsanje po peclju za uravnavanje glasnosti. Tudi ta način me ne navdušuje, ker ni dovolj precizen. Po drugi strani so telefonski pogovori z dražjimi čistejši in mogoči tudi v bolj hrupnem okolju, a niti s 5i nisem imel težav.
Ni dvoma, da so v tem primeru dražje slušalke boljše. Freebuds Pro 2 med drugim nudijo več funkcionalnosti, absolutno boljši zvok, močnejše (ter dinamično prilagodljivo) aktivno dušenje hrupa, bolj kakovostne mikrofone ter konkretnejšo škatlico in silikonske nastavke. Toda Freebuds 5i v resnici ne zaostajajo veliko, saj še vedno zelo dobro zadušijo zvoke iz okolice, omogočajo vse glavne možnosti, po novem podpirajo LDAC, zvenijo solidno in so predvsem (še posebej polnilna škatlica) bolj kakovostno izdelane od prejšnjih. S skoraj sto evri niso tako zelo ugodne kot predhodnice, a še vedno priporočljiv nakup, ker razen enih ne poznam veliko modelov, ki bi jih izbral pred temi.
HVALIMO:
- Skoraj popoln nabor funkcionalnosti
- Izboljšani materiali in polnilna škatlica
- Zelo solidno aktivno dušenje hrupa
- Povezava z dvema napravama hkrati
GRAJAMO:
- Zvočno niso nič posebnega
- Silikonski nastavki so med najtanjšimi nasploh
- Višja cena kot pri predhodnem modelu, četudi je napredka malo
Brez komentarjev