Miška je tudi v dobi zaslonov na dotik pomemben, a pogosto spregledan pripomoček. Spregledan glede pripravljenosti odšteti ustrezen znesek za vsaj soliden model. Veliko uporabnikov se odloči za eno od cenejših, ker morda niti ne ve, kaj pridobi s kakšnim (niti ne toliko) dražjim. Zato je tu nov svetovalni članek, da razjasnimo, kaj vse je pri miški pomembno, kje so razlike in pomagamo pri odločanju.
Oblika in rep
Nekaterim uporabnikom je oblika zelo pomembna, seveda še posebej levičarjem, kajti zanje so bolj ali manj primerne samo miške, ki so, recimo temu simetrične, torej tako na levi kot na desni polovici enake. Večina takih ima še vedno dodatne tipke na levi, če te sploh so, kar je znova prilagojeno desničarjem, a vsaj držijo lahko tak model vsi. »Ergonomski«, ki so nagnjeni v desno, da dlan oz. prsti lepo počivajo na napravi, so izključno desničarski. Odkar ga uporabljam, mi tak model zelo ustreza, a povsem zadovoljen sem tudi s simetričnimi, ti so tudi primernejši za pospravljanje v nahrbtnik in prenašanje naokrog, zato sam oblike (ker pač pišem z desno) ne postavljam na prvo mesto.
Omeniti velja še navpične, ki so popolna posebnost, saj roka ne sloni na miški, ampak jo dejansko drži. Zelo prijele se niso, ker zahtevajo precej navajanja, četudi naj bi bile z vidika ergonomije (celotnega telesa) boljše. Kdor ima težave s sindromom zapestnega (karpalnega) kanala, mogoče lahko poskusi, sicer pa veliko koristi postavljanja miške navpično ne vidim.
Po drugi strani sem velik pristaš brezžičnih mišk. Sploh v kombinaciji s prenosnikom, a tudi pri namiznem računalniku ne maram po mizi vleči še kabla. So določeni razlogi, zakaj bi ga bilo morda vredno, denimo natančnost v igrah. Vendar se je tudi ta pri brezžičnih izvedbah že toliko izboljšala, da nimam težav, niti ne igram profesionalno. Žične miške so lažje (ker v njih ni baterije) in cenejše, toda brezžične ponujajo več svobode in fleksibilnosti, nekatere tudi dvojno povezavo, prek »ključka« (2,4 GHz) in prek bluetootha. So pa celo take, ki pri bluetoothu omogočajo več kanalov in tako preklapljanje kar med tremi ali štirimi računalniki. Pri teh, ki so imajo obe vrsti brezžične povezljivosti, je treba biti pozoren na to, ali z bluetoothom omogočajo nastavljanje različnih parametrov. Večina jih namreč ne in tako ni mogoče prilagajati funkcij posameznih tipk, natančnosti (hitrosti) tipala ali smeri pomikanja vsebine z vrtenjem koleščka. Sploh slednje je zame pomembno, saj želim vrtenje v nasprotni smeri, kot pri potegih prsta na telefonu ali tablici. Torej, kolešček »gor«, vsebina na zaslonu navzdol, in obratno. Zanesljivo to zmožnost ponujajo Logitechove in Razerjeve, morda še katere.
Ni nujno, da je noro natančna, a neko mejo mora dosegati
Proizvajalci, še posebej tisti, ki ciljajo na igričarje, v miške vgrajujejo vedno natančnejša in naprednejša tipala. Nekatera dosegajo ločljivosti (CPI oz. DPI) 20 tisoč ali več, kar pomeni, da se kazalka na zaslonu pri pomiku miške za en palec (2,54 cm) premakne za 20 tisoč pik. Za običajno uporabo to nima pomena, a vseeno je v redu, če ločljivost dosega vsaj 4000, tam nekje pri deset tisoč pa se konča smiselnost njenega povečevanja. Predvsem pa je fino, če se da to vrednost enostavno spreminjati in v ne prevelikih korakih, tako v aplikaciji kot morda s tipko na sami miški. Še bolje je, če si miška zapomni nastavitve, da te ostanejo tudi brez uporabe programa (denimo od priklopu na drug računalnik). Pomemben je tudi podatek, kolikokrat na sekundo lahko miška zaznava premike in kako hitro lahko pospešuje. In navsezadnje tudi, kakšne so spodnje obloge, da miška lepo drsi po podlogi (ta je malodane nujna) in da se ne obrabijo prehitro.
Tipke in kolešček (ali na dotike občutljiva površina) so ključni!
Tudi če poceni miška izpolnjuje osnovne zahteve po natančnosti, hitrosti ter zanesljivem in zveznem sledenju uporabnikovih premikov zapestja, bo zelo verjetno padla na testu kakovostne izdelave, predvsem pa solidnih tipk in dobrega kolesca. Slednje mora ponujati pravo razmerje med uporom – ne sme se vrteti prelahko -, hitrostjo pomikanja vsebine in povratnim odzivom. Najbolje je, če se vrti koračno, da uporabnik ve, za koliko je premaknil vsebino. In če se s hitrejšim uporabnikov vrtenjem zna pospeševati. Najboljše Logitechove imajo magnetno kolesce, pri čemer magneti skrbijo za pomikanje po korakih, kar druge dosegajo na mehanske načine, ob hitrem vrtenju pa povsem popustijo. Takrat se zdi, kot da se zadeva vrti v neskončnost, pravo veselje jo je pognati do tega, in na ta način tudi preskočiti desetine strani dokumenta naenkrat.
Tudi tipke morajo ponujati pravi odziv (in zvok!), registrirati vsak klik, biti hitre in dolgožive. Marsikatera miška ne dosega vseh teh idealov. Predvsem se lahko sčasoma, morda že po letu ali dveh, tipke začno obnašati drugače kot na začetku. Stranske tipke so zelo priročne, denimo za skok nazaj ali kakšno drugo funkcijo. Nekatere miške se ponašajo s pridevnikom tihe, vendar to običajno dosegajo na račun mehkih glavnih tipk, ki ne dajejo pravega odziva in zadovoljstva pri uporabi. Mehke in počasne tipke so tudi povsem neprimerne za igre.
Pogosto polje varčevanja je poceni plastika tako površine miške kot tipk. Lahko samo ne daje dobrega občutka, lahko pa se tudi hitreje obrablja, nabira prstne odtise in maščobo ali celo polomi. V zadnjem času so predvsem med igričarji priljubljene luknjičaste miške, ki so zaradi tega nekoliko lažje in večbravna osvetlitev še bolj pride do izraza. Pri teh se je najbolj izogibati malicanju med uporabo računalnika.
Vgrajena ali zamenljiva baterija?
Večina brezžičnih mišk zgornjega cenovnega razreda ima vgrajeno baterijo, ki se jo polni ali s kablom in celo na priključni postaji. Če izbiraš tako, naj ima priključek USB-C, da jo lahko polniš z istim kablom kot telefon in druge naprave. Tudi uporaba zamenljivih baterij AA ali AAA ni napačna. Priskrbiš si nekaj komadov baterij Ni-MH in jih polniš, ko so prazne. Miška pa ne bo za na odpad, ko bo baterija iztrošena. Večja verjetnost je sicer, da bodo prej obrabljeni drugi deli (obloge, tipke, itd) in bo tako ali tako treba kupiti novo. Treba se je zavedati, da so miške, tako kot tipkovnice, v večji meri potrošni material kot sami računalniki.
Miške, ki jih priporočamo
Tu je nekaj modelov, ki bodo zanesljivo dobro služili tako pri pisarniški, šolski in kreativni uporabi kot večinoma tudi pri igranju. Izpustili smo tiste za najbolj zagrizene igričarje in nasploh modele, dražje od sto evrov, in se osredotočili na tiste, ki ponujajo najboljše razmerje med ceno in kvaliteto.
(Brezžični) ergonomski z veliko zmožnostmi
Logitech MX Master 3
To zna biti najbolj vsestranska in najboljša »pisarniška« miška. Res je primerna samo za desničarje, a tem daje izvrstno ergonomijo. Povezuje se na vse možne načine in s kopico naprav, mogoče jo je uporabljati z več računalniki naenkrat, izvrstne tipke se da nastavljati povsem po želji, za desni palec ima še edinstveno površino za kretnje, kolesce je magnetno, polni se prek USB-C in zlahka zdrži cel mesec uporabe. Očitati ji je mogoče kvečjemu to, da je dokaj velika in da ni poceni. Priporočena cena je namreč 110 evrov, a občasno se jo da najti za približno 90 evrov ali celo manj.
Razer Basilisk X Hyperspeed
To je alternativa za pol cene (kadar je v akciji za cca 50 evrov, kar se zgodi dokaj pogosto). Je prav tako prijetne oblike, hitra in natančna, z dobrimi tipkami, ki pa jih je manj, in nasploh plastika ni enako kakovostna. Pri povezovanju prek bluetootha so na voljo vse nastavitve, za napajanje pa skrbi baterija vrste AAA, prek katere je pokrov, ki držita magneta, in ga je tako mogoče zlahka odstraniti.
Majhni in mogočni
Logitech MX Anywhere 3
To je v bistvu »potovalna« izvedba MX Masterja. Ponuja podobne lastnosti, je pa simetrične oblike in seveda z manj tipkami. Tudi nekoliko cenejša je s priporočeno ceno 80 evrov (ali manj).
Razer Orochi v2
Eden novejših Razerjevih modelov neposredno tekmuje z zgornjim Logitechovim. Miška je majhna, a še vedno dovolj velika za vsakdanjo uporabo, ne zgolj »za silo« na terenu. Ima tipalo, ki zmore kar 18 tisoč DPI, in izjemno odzivne tipke z odličnim »klikom«, zaradi česar je več kot primerna tudi za igre. Prav tako se povezuje prek sprejemnika ali prek bluetootha in si celo zapomni nastavitve, zato je niti ni treba uporabljati s programom Synapse na vseh računalnikih. Zgornja površina je hkrati pokrov in jo je mogoče tudi zamenjati za kakšno bolj izvirno (vendar je plastika potem bolj drseča in bleščeča, namesto osnovne matirane in hrapave). Uporabljati je mogoče baterijo AAA ali AA. S slednjo bo miška lažja, a tudi s prvo je daleč od težke. Avtonomija je pa je izvrstna, pozabili boste, kdaj se nazadnje zamenjali baterijo. Prav tako stane 80 evrov, s čimer ni najcenejša, a je glede na vse, kar ponuja, zagotovo vredna tega denarja. Še toliko bolj pa takrat, kadar je v akciji za manj kot 60 evrov!
Poceni in vsestranski s kablom
Steelseries Rival 3
Miška, ki zadovoljuje večino potreb. Z DPI do 8500 je dovolj natančna in hitra tako za resno delo kot za igre, solidne tipke, plastiko in podloge, igričarsko osvetlitev, program za obsežno nastavljanje in predvsem stane manj kot 40 evrov. Je nekoliko velika oz. dolga in ni najlažja, vendar so to malenkosti.
Corsair Katar Pro XT
Katar ima bolj igričarsko obliko, podobno Razerjevemu Viperju, z glavnima tipkama s previsom in rahlo vdolbino. Je tudi manjša kot zgornja tekmica in izjemno lahka. Ločljivost je kar 18.000 DPI, osvetlitev pri koleščku. Cena je podobna kot za Rival 3, zato lahko prevladajo posamezne karakteristike ene ali druge.
Malce dražji in še boljši žični
Glorious Model O
Malce podobna kot Rival 3, vendar naluknjana in zaradi tega lažja. Tudi z bolj natančnim tipalom in hitrejšim pospeševanjem, boljšim koleščkom ter zanimivejšo osvetlitvijo. Posebnost je še izjemno gibljiv kabel. Cena je pol višja (približno 60 evrov), a če želiš malo boljši žično miško, je to dobra in še vedno ne predraga izbira.
Cooler Master MM720
Še ena naluknjana, cenovno nekje vmes, in predvsem na pogled nenavadna. Vendar nekaterim ta oblika izjemno ustreza. Ima visoko ločljivost, je še lažja od Gloriousove in je za svojo ceno izdelana perfektno.
Brezžična z ne prevelikim pribitkom
Logitech G305
Ta miška je zgled neizstopajoče odličnosti. Četudi je oblika povsem standardna, ponuja dobro ergonomijo, tipke so natančne in kakovostne, zakasnitev zaradi brezžične povezave je manjša od milisekunde, ločljivost z 12.000 DPI dovolj dobra, avtonomija baterije AA na podobni ravni kot pri Razerjevi Orochi v2, tudi masa je še sprejemljiva z 99 g. Že za 60 evrov predstavlja enega najboljših nakupov v svojem razredu, a da se jo najti tudi ceneje.
Podloga
Preprosto kupi Steelseries QcK Mini. Je poceni, na voljo v različnih velikostih – S je popolnoma dovolj velika -, tanka, blago na vrhu je prijetno in miška lepo drsi, spodnja guma pa jo podlogo dobro drži na mizi. Tudi precej dolgo bo zdržala.
Brez komentarjev