Čeprav se zanimanje za samodejne letalnike seli v poslovne (in vojaške) vode, to ne pomeni, da niso zanimivi hobi uporabnikom. Težava je morebiti drugje. En izdelovalec tako zelo prevladuje, da drugi ne morejo niti blizu korita!
Bilo bi smešno, če ne bi bilo tragično. V Ukrajini »igrače« uporabljajo za izvidnice in v skrajnem primeru metanje pasjih bombic, ki dosti več od psihološke škode ne naredijo. Manj znano je, da v podobnem obsegu civilne drone enega in istega izdelovalca uporabljajo tudi agresorske ruske sile. V normalnih razmerah bi morala biti jasna ločnica med vojaško in civilno sfero. A kaj, ko svet ni več normalen in se marsikje vse pogosteje zatekajo k reku, da v sili še hudič muhe žre. Uporaba civilnih dronov v vojni pa ni ostala brez odziva. Ameriško ministrstvo za obrambo je kitajsko podjetje DJI uvrstilo na črno listo zaradi povezanosti s kitajsko ljudsko armado. Čas bo pokazal, kaj bo to zanj pomenilo.
Naslednja »težava« pa je drugačnega tipa in pravzaprav niti malo unikatna. Pred dobrimi dvajsetimi leti smo noreli za osebnimi organizatorji, majhnimi napravami za upravljanje urnika in pisanje beležk. Marsikateri izdelovalec je poskušal prepričati kupce. Celo Microsoft in Apple. Ni jima uspelo s trona vreči podjetja Palm z več kot šestdeset odstotnim tržnim deležem. Niso ga uničili tekmeci. Uničilo ga je arogantno prepričanje o večvrednosti, zato so spregledali rojstvo pametnih telefonov. Ko so končno dojeli, je bilo prepozno. Zakaj sem primer izbrskal na plano? Ker ima danes na področju samodejnih letalnikov daleč prevladujoč tržni delež (okoli 70 odstotkov) ravno DJI. Tu se podobnost konča. Nudi namreč široko paleto izdelkov in razlogi, da mu drugi izdelovalci ne pridejo blizu, so drugačni in vsaj nežno povezani z njihovim podcenjevanjem potreb uporabnikov in poveličevanjem vrednosti svojih izdelkov. Če bi Apple izdeloval drone, potem vemo, koliko bi zanje zaračunal.
Kateri je najboljši zame?
Posledica je na dlani. Če bi radi imeli dobrega drona, potem bo gotovo kitajskega porekla. Pravo vprašanje ni DJI ali kaj tretjega, temveč kateri model. Poglejmo na vprašanje nekoliko drugače. Ponudba je pestra, ker gre za podobno ali celo enako ogrodje, z raznolikimi tipali in kamerami ter programskimi funkcijami. Lahko bi nudili enega samega in nadvse izpopolnjenega (kot nekoč), toda potem ne bi imeli predstavnika v vseh cenovnih razredih.
DJI Mini 2 je najboljši cenovno dostopni dron! Da je majhen in poceni, ne pomeni, da ima slabšo opremo in pamet, prej, da zaradi nižje teže in manj močnih motorjev ne more leteti v slabših vremenskih razmerah. Omogoča polurno avtonomijo letanja ter ima na krovu satelitski sprejemnik in kamero razločljivosti 4K z možnostjo fotografiranja v ločljivosti 12 milijonov pik, čeprav tehta 249 gramov. Nižja teža obenem pomeni, da so zakonski okvirji za letenje z njim najbolj ohlapni. Zanj boste odšteli 460 evrov.
DJI Mini 3 Pro je najbolj uravnotežen model. Ravno tako tehta 249 gramov, razen če ga opremite z večjo baterijo za 45-minutno avtonomijo leta, le da ima boljšo opremo. Nameščena kamera snema video razločljivosti 4K s 60 sličicami na sekundo, opremljen je s tipali za izogibanje oviram in ima način samodejnega leta (avto pilot). Cena je 850 evrov.
DJI Air 2S je najbolj primeren za fotografe. Ravno tako nudi dobre pol ure leta ter ima sprejemnik GPS in tipala za izogibanje oviram, toda njegova poglavitna lastnost je kamera z eno-palčnim 20-milijonskim tipalom, ki snema video do razločljivosti 5,6 K. Dron ravno tako sodi v družino Mini. Od tu podobne mere in zmogljivosti. Zanj hočejo dobrega tisočaka evrov.
DJI Mavic 3 je najboljši za snemanje videa. Med vsemi droni z »recimo temu« dostopno ceno ima na krovu najboljšo kamero za snemanje videa. Opremljena je s CMOS tipalom 4/3 z barvnim profilom Hasselblad. Ima satelitski sprejemnik in tipala za izogibanje oviram ter je stabilen v zraku. Avtonomija leta je približno 40 minut. Cena je tokrat nekoliko višja, in sicer 2200 evrov.
DJI Avata je najboljši za adrenalinske odvisnike. Medtem ko so si do zdaj omenjeni droni na zunaj zelo podobni, je Avata drugačen. Propelerji so zaščiteni z okvirjem, hitrost leta je večja, medtem ko sliko sprednje kamere razločljivosti 4K in s 155° vidnim kotom lahko prenašata na očala navidezne resničnosti (VR). Na ta način je omogočeno drugače pogled, vodenje z gibi in akrobatsko letenje. Tehta 410 gramov in lahko leti nizko nad tlemi. Zanj zahtevajo 580 evrov.
DJI Tello je najboljši za otroke. Zelo preprosti letalnik tehta le 90 gramov in je primeren za letenje v prostoru. Opremljen je s kamero visoke razločljivosti (720p) in nudi 13 minut leta, pri čemer ga upravljamo preko tablice ali telefona. Omogoča tudi programiranje s programskim jezikom Scratch.
Razlog, da sem se osredotočil izključno na DJI-jeve izdelke, je preprosto dejstvo, da jih je mogoče kupiti v Sloveniji in so zanje na voljo tudi potrebni rezervni deli. Nesreče so namreč sestavni del letenja. Če ničesar drugega, boste pogosteje potrebovali najmanj propelerje. Po drugi strani tokratno sobotno izbiranje dokazuje dominantni položaj enega izdelovalca, kar dolgoročno zagotovo ni dobro.
Brez komentarjev