Smo (res) preveč tehnološko odvisni od Združenih držav?
Marjan Kodelja 21. avgusta 2020 ob 06:20

Kdaj so evropske države prepustile tehnološki primat Združenim državam? Verjetno bi lahko odgovor iskali v obeh svetovnih in eni hladni vojni, ki so se vodile pretežno na naših tleh.

14. avgusta 1941 sta Franklin Delano Roosevelt in Winston Churchill podpisala atlantsko listino, ki je oblikovala svet po drugi svetovni vojni. Listine z osmimi točkami, med katerimi je tudi pravica narodov do samoodločbe, Churchill ne bi nikdar podpisal, saj je pomenila razgradnjo britanskega imperija, če ga v to ne bi prisili nemški uspehi v prvih letih vojne. Še tri točke so bile pomembne za Američane, saj so jim pomagale zrasti v svetovno velesilo. Zahteva po zmanjševanju trgovinskih ovir in svobodi morja, Britanci so namreč tvorno izkoriščali imperij in vojaško moč, da bi tekmecem omejevali dostop do trgov in surovin, ter načrt za vzpostavitev globalnega gospodarskega sodelovanja in izboljšanje socialnega varstva. Katastrofalno stanje večine držav po vojni in razdelitev kontinenta na dva bloka pa je še dodatno spodbudilo, da so se zahodne države naslonile na Združene države, postopoma pa smo od njih postali tudi tehnološko odvisni.

Dve državi sta se jim postaviti po robu, nobena pa ni imela oziroma nima ravno svobodnega političnega sistema. Nekoč Sovjetska zveza, katere del moči je podedovala Rusija, danes pa Kitajka. V njunih primerih pa so in bodo Američani pozabili na svobodno trgovino in globalno sodelovanje, ko jim bo to odgovarjalo, kar opravičujejo z dogmatičnimi slogani boja proti nedemokratičnim režimom. Morda bi se celo strinjal z njimi, če se mi ne bi dozdevalo, da vse skupaj nima ničesar s svobodo in željo, da bi vsi ljudje na svetu bolje živeli, temveč z denarjem, močjo in izkoriščanjem.

Glede 5G skrbi politično omejevanje enega dobavitelja opreme, konkretno Huaweia, saj bo to pomenilo več povpraševanja od ponudbe in zato višje cene opreme drugih dveh (Nokia in Ericsson). Višje cene pa nikdar niso dobre, saj jih bomo posredno plačali uporabniki.

Ni se nam treba odločati za eno ali drugo stran!

Evropi se v trenutnem napenjanju mišic med Združenimi državami in Kitajsko ni treba odločiti za ene ali druge. Razlog ameriške tehnološke premoči je podoben rasti tehnološke moči Kitajske. Enovit in ogromen domači trg namesto razdrobljenosti evropskih. Na začetku računalniške revolucije smo imeli cel kup informacijskih podjetij, vendar se niso mogla razviti in zrasti na velikem domačem, potem pa ga izkoristiti za naskok na tuje trge. Enako se nam je pripetilo v časih internetne revolucije, pa čeprav je ravno Evropa dala pomembne kamenčke v mozaiku razvoja spleta. Ker je imela skoraj vsaka država svoj spletni iskalnik, Slovenija ni bila izjema, je imel Google lahko delo. Ni mu jih bilo treba pokupiti, le pojavil se je in izginili so. Kar pa je bilo dobrega, Skype ali na primer Linux, so Američani tako ali drugače privabili v svoje nedrje. Pustili so nam telekomunikacijsko industrijo, pa še to zato, ker denar ni v infrastrukturi, temveč v storitvah. Evropski operaterji gradijo vse hitrejša omrežja, dobiček pa kujejo globalna tehnološka podjetja, ki tukaj niti davkov ne plačujejo. Potem pa verjemi, da bi Uber prinesel karkoli pozitivnega na slovenski trg javnega prevoza.

Informacijska industrija je nasploh pod velikim patronatom Amerike. Razen podjetja SAP nimamo globalnih tehnoloških velikanov, saj evropska informacijska podjetja delujejo na nišnih področjih. Evropa nima ponudnika pretočnega videa, ki bi se lahko kosal z Netflixom, sicer odlični storitvi pretočne glasbe Deezer in Spotify pa sta vse bolj pod udarom ameriških. Delno je tako tudi zato, ker so nas prepričali, da na svetu ni prostora za več kot en sistem Windows, več kot en Google ali več kot en Facebook, Združene države pa imajo na področju informacijskih tehnologij največ pomembnih patentov, s tem pa tudi vzvode, da ga oblikujejo po svojih željah.

Ne verjamem, da bi dobili evropski Google, Amazon, Fecebook, …, saj takšni projekti ne morejo izrasti na zahtevo, zanje mora biti potreba. Ta pa bi nastala le, če bi na področju Evrope prepovedali delovanje ameriških digitalnih podjetij. Kar pa nima nobenega smisla. 

Dve plati iste medalje

Boj za tehnološko prevlado je postal glavna tema v mednarodnih odnosih, vse bolj pa dobiva ideološki predznak in poskus polarizacije ljudi. Ne gre za črno-beli svet ali za boj med dobrim svobodnim in zlobnim nedemokratičnim pristopom. Dejanja Združenih držav in Kitajske so le dve plati iste medalje, doseči dominantni položaj na izbranih področjih. Obojim gre za moč, za podatke, ki so najpomembnejši vir digitalnega sveta in oboji bi radi z njimi služili, za njimi vohunili in na njihovi osnovi razvijali napredne storitve.

Tako kot Združene države ima namreč Kitajska jasno strategijo postati vodilna v tehnološkem razvoju, ker se preprosto zavedajo, da le tako lahko postanejo globalna sila. Do napetosti pa je prišlo tisto trenutek, ko so Američani dojeli, da jih Kitajska na tehnološkem področju dohiteva in prehiteva. Politika in nacionalna varnost imata drugotni pomen, na prvem mestu so gospodarski razlogi. So pa Američani hitro ugotovili, da je strah pred komunizmom še vedno živ, zato ga vse bolj izkoriščajo na globalnem političnem parketu. Pa čeprav Kitajski komunizem nima veliko skupnega s komunizmom, ki se ga bojimo v Evropi.

Evropa nima jasne vizije, zato smo vse bolj v vlogi talca, ki se bo moral prej ali slej odločiti za eno stran. Američani tudi ne skrivajo, da je bistvo prevlade nad informacijskimi in telekomunikacijskimi tehnologijami nadzor, postavljajo le dilemo, ali bi raje, da nadzira »demokratična« Amerika ali »komunistična« Kitajska.

Evropa ni Rusija niti Kitajska

Tako kot v primeru Sovjetske zveze se je tudi Kitajska sposobna kosati z Združenimi državami zaradi načrtne odločitve, ne ozirajoč se na na ekonomske in druge posledice. Česa takšnega Evropa ni zmožna, tega si ne želimo, saj je jasno, da samo birokratska zapoved, agenda, strategija, ne prinese želenih rezultatov. Da so globalna tehnološka podjetja najprej vzniknila v Ameriki, je posledica liberalnega trga, še bolj pa enotnega trga z več sto milijoni uporabnikov. Tam ni mogoče, da na primer Applova storitev Apple TV+ ne bi bila dostopna v majhni zvezni državi Wyoming, v Evropi pa nikogar ni skrbelo, da Slovenci več kot deset leti nismo mogli uporabljati sicer evropske glasbene storitve Spotify. Milijarda in pol prebivalcev je prav tako odskočna deska za kitajska podjetja. Marsikatero dozori tam, šele nato stopi na globalno prizorišče. Večina niti ne ve, koliko izdelovalcev električnih vozil imajo Kitajci, saj ti svoje izdelke za zdaj prodajajo samo tam. Ko pa bodo zrasli in dodelali svoje izdelke, bomo videli, kaj bo to pomenilo za uveljavljanje izdelovalce vozil.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Američani Kitajcem očitajo povezave z vojsko, vendar tudi oni brez vojaškega denarja in vojaških podjetij ne bi imeli nekaterih tehnologij. Ne gre le za internet in navigacijski sistem GPS, temveč tudi za porazdeljena domača brezžična omrežja, samovozeča vozila, umetno inteligenco, robotske sesalnike, pravzaprav bi težko našli tehnologijo, ki ne bi imela »vojaškega« izvora. Večino izraelskih visokotehnoloških podjetij pa so na primer ustanovili strokovnjaki, ki so prej dolga leta tehnologije razvijali za vojsko. Ko so odplačali dolg do države, pa so se lahko za nagrado podali v podjetniške vode. Evropa? Uganili boste. Razdrobljeni smo tudi na tem področju!

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Ta prispevek je potrebno prevesti v angleščino in bi moral biti obvezno branje za vse euro poslance. Sicer jim je to znano pa ne storijo nič, da se to spremeni. Odlično branje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja