Aprila je bilo v Sloveniji prvič registriranih natanko 400 električnih avtomobilov. To je predstavljalo 69-odstotno medletno rast, a še vedno le 7,7 odstotka od skupno 5.193 registracij. S tem naša država še naprej močno zaostaja v elektrifikaciji za večino zahodno- in severnoevropskih. Manjši (in cenejši) modeli, ki jih zdaj vendarle je nekaj več v prodaji, so delno pomagali k boljšim številkam, a še ne tako zelo, kot se je morda kdo nadejal.
V Nemčiji, državi brez subvencij zanje, je aprilska prodaja električnih vozil narasla na 45.535 enot, kar je predstavljalo 18,8-odstotni tržni delež. Tam so si tudi priključni hibridi odrezali deset odstotkov »pogače« (24.317), medtem ko so v Sloveniji bolj kot ne statistična napaka. Bolj proti severu gledamo, višji je odstotek »priključnih« vozil.
Mnogi so upe polagali na manjše in cenejše popolnoma električne modele, ki so zdaj končno v večji meri v prodaji, in čeprav so uspeli zapolniti nekaj Teslinega padca – ta znamka je predlani in tudi lani pretežno vlekla električni voz naprej –, vendarle kakšnega buma še niso povzročili. Seveda je še zgodaj in jih ne gre kar odpisati, a za zdaj sem nekoliko razočaran nad statistiko. Uvozniki sicer večinoma razlagajo, da so s prodajo zadovoljni, toda ali so res lahko? Razen redkih izjem številke niso niti na tempu za doseganje (konservativno?) postavljenih ciljev, še manj, da bi navduševale in nakazovale na kakšen premik v razmišljanju slovenskih kupcev. Osebno sem bil sicer ves čas skeptičen glede tega, da bodo avtomobili iz najnižjih dveh razredov (»mini« in »majhni,« lahko rečemo tudi »Twingov« in »Cliov« razred) tisti, ki bodo prinesli pravi preboj. Lahko pomagajo, toda omenjena razreda v celoti, z vsemi pogonskimi opcijami, letos v Sloveniji predstavljata slabih 13 odstotkov trga. Enako kot denimo »Golfov« razred, ki ima nekaj zmerno uspešnih električnih predstavnikov. Nismo država z velikimi mesti, kjer majhnost avtomobila pride do izraza. Dominira dva razreda SUV-jev (»SUV mali« in »SUV srednji«), poimenujmo ju »Capturjev« (ali »Kamiqov«) z dobrimi 23 odstotki in »Tucsonov« (morda »Tiguanov«) s slabimi 17 odstotki trga. Predvsem tu manjka cenejših in z bencinskimi primerljivo uporabnih za daljše poti.
Mali avtomobili so zagotovo primerni kot sekundarni, za »drugi avto v gospodinjstvu,« in izkušenj vem, da lahko celo večino dni v letu nadomestijo prvega. Vendar cene električnih, tudi po pridobljeni subvenciji, še vedno niso spektakularne. Kupovanje v večini družin pa običajne ne gre tako, da bi mali avto imel prednost pred velikim, temveč obratno. Slednji mora biti dober in čim novejši, medtem ko je za drugega nekoliko vseeno, če je starejši, manj zmogljiv, skromneje opremljen.
Vseeno je bil aprila na vrhu, sicer za las, ravno tak model in to celo povsem svež, niti cel mesec ni bil v prodaji. Namreč Hyundai Inster, ki so jih registrirali 32. Sledila je Tesla Model Y (31) in potem še dva velika Volkswagna, ID.4 (26) in ID.7 (25). Na petem mestu je končal še en Hyundai, Kona z 22 registracijami. V ospredju so bili še Cupra Born (20) ter Tesla Model 3, Škoda Enyaq in Cupra Tavascan s po 15-imi. Med vsemi naštetimi je torej edino »zmagovalec« iz enega od najmanjših dveh razredov. Podobno sliko dobimo, tudi če gledamo vse štiri letošnje mesece. Na tretjem mestu je sicer Peugeot e-208, vendar zaradi flotne prodaje za storitev Avant2Go, brez te je zabeležil bori dve registraciji. Na šestem mestu je Dongfeng Box z 89-imi, ki pa jih je aprila denimo zmogel vsega pet. Skupno je bilo v sedmih mesecih prodaje registriranih 108 Boxov, kar je tudi manj od 200 menda »naročenih« že pred prihodom prvih dobav. Pri uvozniku, podjetju Plan-net avto sicer pravijo, da prodaja presega njihova pričakovanja in da poleg odločanja zanj kot za drugo družinsko vozilo opažajo veliko zanimanja tudi med podjetji, denimo dostavljavci hrane. Na robu deseterice je še Renault 5 s 54 enotami. Tudi to je komajda na tempu za »vsaj 200 v tem letu.« Tudi če gledamo naprej do 20. mesta, je poleg Insterja tu le še Citroen e-C3, pri katerem dozdajšnjih 36 prav tako ne nakazuje »električne revolucije,« o kateri je uvoznik govoril na predstavitvi (kjer pa smo lahko vozili samo hibridno izvedbo), a so znova lahko posredi nezadostne dobave.
Prenovljena Dacia Spring se v Sloveniji sploh ne prodaja, razlog so verjetno carine za uvoz s Kitajske, Mini Aceman ostaja popolnoma spregledan, še manj se proda Cooperjev, tudi »sestrična« omejenega Peugeota, Opel Corsa electric praktično ne obstaja, podobno Fiat 500, ki je nekoč še pritegnil kakšnega kupca. Nekako se ob analiziranju teh podatkov ne morem znebiti občutka, da bi večji skok lahko spodbudile kvečjemu precej bolj atraktivne cene in da bodo morali glavnino prodaje vseeno ustvarjati večji električni modeli.
Ravno danes sem jih gledal v Celju. Citroena C3 aircrosa, povedali so mi, da ga z večjo baterijo ne bo. VW I.D 7, jih sploh nimajo za pokazati. Opel Frontera, s ceno, ki ji Corsa ne more konkurirati, vendar zopet samo ta mala baterija, od dveh možnih in Renault, imeli so 5tko, ki je sicer čisto ”luštkan” avto, vendar mi ne pride v poštev, Scenica, za tega pa tako ne vem, kje ga bi sploh lahko videl, da ne rečem preizkusil. Dongfeng, napis na vfarih, da delajo do 13 ure, ampak jih ob pol enih ni bilo več nikjer. Pa sem zopet na Tesli, upam, da bo prišla manjša in da ne bo eksperimentna. To, da se EV ne proda več, je po moje odvisno tudi od ponudbe, ki je kljub ”napenjanju” mišic predstavnikov tovarn, res pomankljiva in tistega, kar iščeš, pobavadi ne dobiš.
Zagotovo sama dobavljivost in trud uvoznikov ter trgovcev s tovrstnimi avtomobili prispevata k nizkim številkam.
Sem lastnik električnega C3 z najbolj špartansko možno opremo, samo za 11kw polnilnico sem doplačal. Z njim sem naredil 10.000 kilometrov in sem zaenkrat zelo zadovoljen. Verjetno je prodaja v Sloveniji bolj slaba zaradi dostavljene količine in ne povpraševanja. Od rezervacije do dostave je trajalo 9 mesecev in če naši trgovci ne oddajo naročil jim jih tudi dostavili ne bodo. Na zalogi v Sloveniji so samo 3je s precej opreme, osnovnih različic pa ni mogoče dobiti.
Pri e-C3 je razlog za dokaj nizke številke vsaj delno zagotovo v slabih dobavah (oz. količinah, alociranih za SLO), ampak ta izgovor ne bo trajal večno, poslušamo pa ga že tam od jeseni.
Insterjev so aprila v Slovenijo pripeljali samo 40. 21 jih je namenjenih za testna vozila. Od ostalih 19 so jih torej prodali 11. Začetek prodaje je bil 18.4.. Če avtov ni, jih ne moreš prodati.
V uradni statistiki jih je bilo aprila 32 in še dva marca. Sicer pa Inster (še) ni problematičen, če temu tako rečem, drugi pa so v prodaji že dlje in nimajo načrtovanih številk. Lahko da tudi zaradi slabih dobav, ampak ne verjamem, da je to edini razlog.