Slovenski trg prenosnikov me vsakič znova spravlja v depresijo

Matjaž Ropret • 29. oktobra 2022 ob 06:11

Trdim, da na nobenem področju, niti glede izbire česa res butičnega, naj bodo švicarske čokolade in siri, italijanska moda ali francoska vina, v Sloveniji ni toliko slabše ponudbe v primerjavi z drugimi evropskimi državami kot glede prenosnih računalnikov. Situacija še naprej ostaja ali se celo še bolj pomika v območje »za žile rezat.«

Vsakič, ko preletim kakšen katalog največjih trgovcev s tehničnim blagom, lahko le zavzdihnem. Na več straneh prenosnikov z muko izpostavim enega ali dva, ki sta približno zanimiva. Že kot sama izdelka, kaj šele cenovno (napram sosednji ali bližnjim državam, pa ne »opletajte« mi znova z višjim slovenskim DDV-jem, ker ta ne povzroči za četrtino višje cene). Večina predstavljenih modelov je strogo v spodnjem delu pahljače najbolj dejavnih znamk (linija Ideapad pri Lenovu, modeli s številčnimi oznakami pri HP-ju, Aspire in morda kakšen cenejši Swift pri Acerju, …), vmes je peščica igričarskih, vendar prav tako vstopnih, povrh vsega so mnogi še za generacijo zadaj. Tako sem v zadnjem tovrstnem katalogu opazil Acer Swift X 16 za 1100 evrov in si rekel, ha, ta pa deluje zanimiv. Nakar sem malo bolje preveril zadevo in hitro ugotovil, da gre za lanski model, medtem ko v Avstriji ali Nemčiji že prodajajo letošnjega, za konkretnih 200 g lažjega in z bistveno izboljšanim zaslonom, ki so mu spremenili razmerje stranic na uporabnejše 16:10 ter povišali ločljivost na QHD in svetilnost s 300 na 400 kandel. Že samo za to dvoje sem pripravljen dati tudi tistih 200 evrov več, kolikor je novi v tujini (za zdaj) dražji v primerjavi s trenutno slovensko akcijo.

Ravno dokaj svežo kategorijo prenosnikom s 16-palčnimi zasloni sem v zadnjem času malce podrobneje pregledal. Zdi se mi namreč zelo zanimiva, ker hkrati ponuja veliko delovno površino, dovolj zmogljivosti tudi za konkretnejša opravila, spodobno trajanje baterije, veliko priključkov in še dokaj solidno prenosljivost. Ekstremno lahki Acer Swift Edge, ki so ga predstavili nedavno, in njegov glavni konkurent LG Gram 16, sta s približno 1,2 kg resda v svoji ligi, in seveda predpostavljata določene kompromise, še posebej v izdelavi ohišja in njegovi trdnosti. Toda potem je še mnogo drugih, ki tehtajo nekje med 1,7 in 2 kg, in jih zato ni težko odnesti s seboj. Tak je tudi prej omenjeni Swift X 16 (lanski SFX16-51G je tehtal približno 1,9 kg, letošnjega SFX16-52G so spravili na dobrih 1,7 kg).

Najbrž mi ni treba posebej poudarjati, da se nobenega iz linije LG Gram (poleg 16 obstajata še modela 14 in 17) ne dobi v slovenskih trgovinah. Swift Edge je tako nov, da ga niti v Nemčiji še ni naprodaj. Lahko pa pogledamo še situacijo z ostalimi podobnimi, ali jih je mogoče kupiti na tej strani Alp (pri čemer ne štejem enega ali dveh podjetij, ki od kdo ve kje uvažata posamezne primerke). Favorit tujih ocenjevalcev Dell Inspiron 16 Plus? Ne. HP Zbook Firefly 16 ali Spectre x360 16? Prvega sem celo našel v eni od konfiguracij in za precej zasoljeno ceno, o drugem ne duha ne sluha. Huawei Matebook 16s? A-a, še Matebook 14s je izginil, medtem ko se 13s prav tako nikoli ni pojavil. Lenovo Yoga 7 ali Thinkpad T16. Prvega ni, drugi obstaja v ponudbi več trgovcev, ni poceni, vendar vsaj trdijo, da je na zalogi pri uvozniku. Asus Vivobook Pro 16? Več sreče prihodnjič. MSI Prestige 16 Evo ali Summit E16 Flip Evo? Uganili ste. Na najnovejšega Schenker Vision 16, ki so ga predstavili te dni, tako ali tako ne bi računal, ker ta znamka pretežno prodaja prek svojega kanala. Od 13-ih ali realno devetih, če odmislimo preveč novi Edge in zadnjo trojico, ker se znamki MSI in Schenker nikoli ne pojavljata v Sloveniji, imamo torej tri. (Lahko bi prišli na štiri od desetih, če bi zvišali maso na 2,1 oz. 2,2 kg, in s tem vključili Applovega Macbook Pro 16.) Enega po zatrjevanju trgovcev na zalogi pri dobavitelju, verjetno zato, če bi zanimal kakšnega kupca iz poslovnega sveta, enega pri enem prodajalcu in en lanski model iz kataloga. Gre za kar dober opis stanja na slovenskem trgu, ki ga zlahka preslikamo tudi na ostale kategorije prenosnikov.

Kdor torej želi že samo nekaj, kar je malo zunaj najbolj množičnega segmenta in ne nagovarja najnižjega skupnega imenovalca, skoraj neizbežno mora naročiti prenosnik iz tujine. Ne da bi bila to kakšna težava, tudi glede tipkovnice, navsezadnje tole besedilo (in vse ostale članke) udarjam na tako z »nemškim« razporedom tipk, pa vendar me situacija žalosti. Zavedam se nizkih marž in nujnosti večjih količin za kakršne koli dobičke, pa vendar sem že leta razočaran, da uvozniki in trgovci niti ne poskusijo dvigniti nivoja od res najbolj vstopnih in povprečnih modelov proti malce bolj spodobnim in zanimivim. In da vmes ne uvozijo še manjših količin nekaterih najbolje ocenjenih in atraktivnih prenosnikov, ki zagotovo imajo svoje privržence. Kdor denimo gleda tuje Youtuberje s priporočili, kateri prenosni računalniki predstavljajo najboljši nakup, jih bo verjetno izmed tam omenjenih v slovenskih trgovinah našel podoben odstotek kot sem pokazal prej na primeru lahkih 16-palčnih modelov. Depresivno, ne najdem drugega opisa.

Naslovna fotografija: LG