Skrajšaj trajanje Googlevega shranjevanja podatkov o tebi
Matjaž Ropret 17. julija 2019 ob 06:27

Alternative Googlu so, nekaj smo jih v zadnjem času že omenjali, zdaj pa jih mora – ne čisto prostovoljno – promovirati kar podjetje samo. Ne dosti drugače kot nekoč Microsoft, ko so regulatorji razsodili, da je zlorabljal monopolni položaj sistema Windows za preboj brskalnika Internet Explorer. Toda še bolj zanimiva od nameščanja dodatnih brskalnikov in izbiranja iskalnikov, je nova opcija v nastavitvah računa pri Googlu, saj se da določiti, koliko časa naj bodo shranjeni podatki o tem, kaj počnemo na spletu.

Kot vemo, Google shranjuje vse mogoče podatke o uporabnikovi spletni aktivnosti, kadar je vpisan v svoj račun. Večina pa je (v brskalniku) »logirana« ves čas, na računalniku zaradi Gmaila, na telefonu pa zato, ker jim brskalnik Chrome ob prvem zagonu ponudi to možnost in večina jo verjetno potrdi. Lahko pa se uporabnik izpiše iz večine tovrstne hrambe. To sicer še ne pomeni, da mu Google ne bo več sledil po celotnem spletu, ne bo pa shranjeval podatkov in tudi v uporabniškem računu ne bodo vidni. Pustimo ob strani teorije zarote, da kljub temu so na strežnikih, samo uporabniku jih ne pokažejo. Mesto za izklapljanje vsega tega je v nastavitvah uporabniškega računa (Google Račun). Na računalniku najlažje prideš do v njih v Gmailu, če klikneš na krogec z začetnico svojega imena in potem na Google račun (ali pa greš neposredno na naslov https://myaccount.google.com), na telefonu pa je v nastavitvah razdelek Google, v njem pa Google Račun. Tam nato poiščeš sekcijo Podatki in prilagajanje, kjer imaš šest postavk pod Kontrolniki za dejavnost. To je šest področij, na katerih te ameriško podjetje sledi in pri katerih lahko izključiš shranjevanje podatkov o tem, kaj klikaš, iščeš, bereš, gledaš, poslušaš, itd

Pri prvi postavki – Dejavnost v spletu in aplikacijah – je poleg osnovnih dveh možnosti, shranjevanja ali neshranjevanja podatkov, Google pred kratkim ponudil še dve, ki podatke izbrišeta po določenem času. Lahko po treh ali po 18 mesecih od datuma nastanka. Oboje je veliko bolje kot hramba z neskončnim rokom trajanja, a trimesečni rok trajanja se mi zdi še posebej v redu. Shranjevanje spletne dejavnost namreč prinaša določene prednosti. Največji paranoiki in varuhi zasebnosti ga bodo povsem izklopili, za ostale pa je lahko čisto uporabno, če vse njihove naprave prikazujejo že obiskane spletne naslove, če se da za nazaj pogledati iskanja, če se poslušanje podkastov (v Googlovi aplikaciji) sinhronizira med telefoni in tako naprej.

Škoda pa je, da Google tega ni omogočil še za ostale podatke, ki jih zbira o uporabniku. Za zgodovino lokacij, glasovne komande, podatke o napravah ter zgodovino iskanj in ogledov v Youtubu se je še naprej mogoče odločiti samo, ali naj se podatki shranjujejo ali ne. Meni niso tako pomembni in koristni, da bi vse to delil z algoritmi ali mogoče celo uslužbenci, ki ustvarjajo osebnostne profile, zato imam razen trimesečne spletne hrambe vse izključeno.

Glede alternativ pa je Google pred časom uporabnikom androidnih naprav prikazal seznama, ki sta dala možnost nameščanja dodatnih brskalnikov in iskalnih aplikacij. Celo za privzete jih je mogoče nastaviti, razen na telefonih Pixel, kjer je iskalnik Google kralj in njegove pasice tudi ni mogoče odstraniti z domačega zaslona. Drugod je lahko privzet tudi kakšen drug iskalnik, res pa je, da je verjetno edina uporabna alternativa DuckDuckGo. »Raca« namreč daje precej primerljive rezultate in ima tudi kar dobre možnosti glede nastavitev iskanja, medtem ko so Bing in ostali precej zemljepisno omejeni. Microsoftov je dober v ZDA in skoraj nikjer drugje, nekateri drugi pa v Rusiji ali v Aziji, kar slovenskim uporabnikom prav tako kaj malo pomaga.

Od ponujenih brskalnikov pa so vsi zelo dobre alternative Chromu. Brave in Opera sploh temeljita na njegovem pogonu Chromium in tudi ponujata zelo podobne možnosti, vsak od njiju pa ima še eno posebnost. Brave privzeto blokira vse sledilnike in oglase na strani, dokler jih uporabnik ne omogoči oz. strani ne doda me izjeme. Opera pa ima vgrajen VPN (navidezno omrežje), kar v teoriji omogoča varnejše in bolj zasebno brskanje, treba pa je vedeti, da je brskalnik že nekaj časa v lasti Kitajcev. Microsoftov Edge tudi prehaja na Chromium, a trenutno je na voljo še stara različica, ki pa je tudi ne gre takoj odpisati. In nenazadnje je tu še preizkušeni Firefox, hiter brskalnik z veliko opcijami za povečanje zasebnosti in zmanjšanje vsiljivosti spletnih strani. Bo pa po namestitvi alternativ telefon pri vsakem kliku, ki predpostavlja odpiranju povezave v brskalniku, dal na izbiro vse primerne aplikacije. Dokler ne izbereš ene, ki naj bo privzeta za to dejanje. A za najboljšo kombinacijo zasebnosti in izkoriščanja Googlove sinhronizacije med napravami, se je mogoče bolje vsakič sproti odločati. Res bo nekaj klikov več in kakšna izgubljena sekunda, vendar varovanje osebnih podatkov pa tudi vzdrževanje reda zahtevata nekaj truda.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja