Skoraj kot nov le malo opraskan in umazan!
Marjan Kodelja 18. februarja 2020 ob 12:57

Električni skiro Ninebot by Segway ES1 po enem letu ne kaže znakov staranja baterije, konstrukcijsko je v redu, zaslon pa ga je začel malo lomiti. Vendar je to lahko posledice občasnih padcev na tla, kajti vgrajena »nogica« ni najbolj zaupanja vredna.

Skiro je postal del našega uredništva, delovni konj za posebne primere in v tej vlogi se je več kot izkazal. Gneče mu ne pridejo do živega, prav tako ne mraz, edini med deževjem se z njimi ni pametno peljati. Ga pa je mogoče zložiti in imeti ves čas pri sebi, po potrebi tudi odnesti s sabo na sredstva javnega prevoza. Zaradi tega in ker se med vožnjo telesno ne naprezate, je za nekatere ljubši od koles.

Naš model ni med najbolj zmogljivimi, hitrost ima omejeno na 20 km/h, 20 km pa je tudi predvideni doseg. Realno je kajpada krajši, saj je odvisen od teže voznika, načina vožnje, delno pa tudi od temperature okolice. Nisem pa opazil, da bi baterija v letu dni opazno izgubila kapaciteto. Tako kot takrat še vedo zadošča za vožnjo z obrobja Ljubljane do centra in nazaj, čeprav sem se navadil, da baterijo za vsak primer vmes napolnim. Ker je čas in priložnost. Skiro tudi ni doživel večjih okvar, le polovica zaslona je delno izgubila svetilnost, zato ta del ni najbolje viden obsijan z močno neposredno sončno svetlobo. Razlog so lahko padci na bok, ki jih je skiro občasno doživljal, a te razen omenjenega in odrgnin na krmilu drugih poškodb niso zapustili. Vozilce se je tudi drugače izkazalo za robustno. Zgodba zase so kolesa. Lani sem dejal, da imajo trde gume prednosti in slabosti. Gotovo je fajn, da ne morejo »spustiti«, saj je menjava »zračnice« pri tekmecu silno zamudno in mukotrpno opravilo. Vsaj za večino uporabnikov. A trdna se hitreje obrabijo, s tem pa kolo počasi izgublja profil in začne spodrsavati na spolzkih površinah, kot so mokra kovina ali mokri odpadli listi. Sicer padca zaradi tega še nisem doživel (ga tudi ne pričakujem), zdrsavanje koles pa sem občutil. Zadeva me skrbi zaradi enega razloga. Ker ne vem, ali so rezervni deli ves čas na voljo oziroma koliko časa je nanje treba čakati. Ampak kot običaj se bom s tem ubadal ko in če se bom moral. Za zdaj namreč še ničesar ni treba menjati.

Dejal sem, da baterija ni izgubila kapacitete, me pa vse bolj moti, da je bila »majhna« že ob nakupu. Težava ni v dosegu, temveč v pozabljivosti. Če skiroja ne priključiš na polnjenje takoj, ko se z njim pripelješ domov, si naslednji dan negativno presenečen, kajti energije je premalo, da bi se lahko odpeljal kamorkoli, polnjenje pa traja kar nekaj ur. Zmogljivejša baterija bi vsaj malce omilila težavo, s katero sem se večkrat soočil.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Nakup električnega skiroja se vsekakor splača, o tem nima smisla izgubljati besed. Med drugim ga imate lahko v prtljažniku avtomobila, če brez tega ne morete nikamor. Na naših cestah jih srečujete vse leto, res pa je, da jih bo s prihodom pomladi vse več. Žal je vlada odstopila, preden je zakonsko uredila to področje, zato bomo kmalu spet brali neumnosti v smislu, kako se z električnimi skiroji ne smemo voziti. Škoda, da zakonodajalec zadeve ni uredil na najbolj preprost način in brez izumljanja tople vode, pisanja novih členov zakonov in ne vem še česa. Dovolj bi bilo namreč skiroje izenačiti s kolesi, kar bi pomenili, da zanje veljajo enaka pravila in omejitve vožnje. 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja