Škoda Scala dokazuje, da ima klasična kombilimuzina še precej pulza
Matjaž Ropret 30. maja 2019 ob 06:41

V Škodi so okrog novega modela Scala malo razdvojeni. Interno ga obravnavajo kot naslednika Rapida (Spaceback), ker je to pač podobno velika petvratna kombilimuzina. Toda na zunaj bi radi novinca predstavili kot nekaj povsem drugega v primerjavi s predhodnikom. Kar v veliki meri tudi je. Obenem pa bi še malce zaustavili naval kupcev na SUV-je.

Razlika, ki se nenazadnje odraža tudi pri ceni, je v sami umeščenosti avta. Rapida so izdelali po načelu “dokaj veliko prostora za dokaj malo denarja,” Scala pa naj bi se resno bodla z najboljšimi v razredu A. Torej prav tam, kjer nastopa njen slavni koncernski brat Golf in malo manj prominentni Leon, pa še Focus, Megane, Astra in kopica drugih pretendentov za evre tistih kupcev, ki jih še niso dokončno premamili namišljeni terenci s precej višjo porabo. Že v zunanjih linijah je mogoče videti velik napredek, ker je avto, vsaj za moje oči, res okusno in skladno zrisan, pa dovolj nevtralen, da bo najbrž tudi čez več let še vedno videti dobro. Zadaj je lahko steklo povsem do roba vrat, kar je tudi drobna posebnost in izpade zanimivo. Zelo prijetna pa je tudi notranjost, pusta armatura in poceni materiali so stvar preteklosti. Linije so prijazne in poživljajoče, všeč mi je tudi umestitev tablice, ehm, osrednjega zaslona infozabavnega sistema, ki je verjetno ena bolj posrečenih, da zadeva ne štrli ven, kot da bi jo tja postavili v zadnjem trenutku, ko so ugotovili, da tega niso storili prej. Če mi tam notri kaj ni najbolj po godu pa je to polovičarska rešitev pri upravljanju s hlajenjem in gretjem. Pod zaslon so postavili klasične gumbe, ampak samo za nastavljanje temperature, za vse ostalo – ali naj bo vključena klimatska naprava, od kod in kako močno naj piha, itd – pa se je treba zateči na zaslon.

Četudi so pri Rapidu najbolj igrali na karto prostora (za denar), je v bistvu Scala večji in bistveno prostornejši avto. Daljša je skoraj šest cm, tudi širša in predvsem s pet cm daljšo medosno razdaljo, ki je tudi večja kot pri Karoqu (za en cm) in le za dva cm zaostaja za tisto pri Octaviji. Zato pravijo, da je prostornost na ravni prve Octavije. Res se glede tega ne morem pritoževati, ker sem spredaj sedel več kot udobno in če bi se usedel za sabo (oz. enako visokega voznika) bi imel več kot dovolj prostora za kolena. Za otroke pa sploh ne bi smelo biti tesno, tudi na otroških sedežih. Prtljažnika je za 50 l več kot prej, po uradnih podatkih 467 l. Treba pa se je zavedati, da ta številka vključuje tudi prostor pod dvojnim dnom in da pade na 435 ali 429 l, če je tam spodaj rezervno kolo, ne samo pripomoček za vbrizgavanje česarkoli že v predrto gumo. Vseeno je Scala s tem prtljažnikom pred večino konkurentov in že blizu SUV-jev, kakršni so Qashqai in druščina.

Toda napredek ni samo v oblikovanju in materialih. O kakovosti vožnje na predstavitvi pravzaprav niso skoraj nič govorili, toda čutiti je, da so temu posvetili nekaj pozornosti. Podvozje je nedvomno nastavljeno z mislijo na udobje, Scala lepo jadra čez neravnine in luknje. Športno ovinkarjenje pa dvomim, da bo kdo pogrešal. Precej več pa so govorili o tehnologiji in te je res vgrajene, nekaj serijsko, še več doplačilno, kar precej. Če bi naročil vso, bi prav tako komaj kaj pogrešal, seveda pa bi to ceno dvignilo že malo previsoko.

Nekaj tehnopripomočkov je celo prvič na voljo pri znamki Škoda, med njimi »Side Assist«, ki je v bistvu naslednja generacija zaznavanja vozila v mrtvem kotu. Prejšnji sistem je videl 20 m nazaj, novi lahko zazna vozila do 70 m daleč, če ne vozijo hitreje kot 70 km/h. Doplačati je mogoče za napredne, prilagodljive žaromete LED, ki s pomočjo tipal samodejno prilagajajo svetilni snop razmeram, svetijo pa tudi v ovinek. Zadnji luči LED pa imajo lahko »dinamične« smernike, kakršne smo najprej videli pri Audijih in potem še pri Volkswagnih. Na sredini armaturne plošče je v vsakem primeru soliden zaslon, v osnovi 6,5-palčni, v boljših paketih opreme 8-palčni in za doplačilo 9,2-palčni z navigacijo. Pred voznikom je lahko namesto merilnikov in ene od dveh izvedb potovalnega računalnika (maxi dot) »aktivni informacijski zaslon«, točno tak, kot smo ga že spoznali v Karoqu.

Razveseljivi sta asistenca za samodejno zaviranje v sili ter pomoč pri ohranjanju smeri na voznem pasu že v osnovni opremi Active (vsaj dokler morda ne pride še cenejša izvedba Easy, kjer bi to dvoje prav lahko izpadlo, a bi bila škoda). Ostale pomočnike pri vožnji in varnosti je v vsakem primeru treba naročiti posebej, tudi radarski tempomat (do 210 km/h na eni in ustavljanja na drugi strani), opozarjanje na promet zadaj, parkirno asistenco, zadnjo kamero. Pa tudi električno odpiranje prtljažnika, brezžično polnjenje telefona in ambientalno osvetlitev (v eni od treh barv). Prisotne so nekatere že poznane »pametne« (Simply Clever) Škodine rešitve, kot je dežnik v vratih ali strgalo za led v pokrovu rezervoarja za gorivo, s tem pripomočkom se da zdaj preveriti še višino profila gum. Sovoznikov sedež se lahko popolnoma poklopi, žal pa zadnja klop ne more imeti luknje za prevoz smuči ali česa drugega daljšega, kar poznajo Karoq, Octavia in Superb.

Motorno ponudbo začenja turbo litrski trivaljnik s 95 »konji« (70 kW) in petstopenjskim ročnim menjalnikom, ampak to kombinacijo odsvetujem, veliko bolje je dodati 800 evrov za močnejšo izvedbo istega motorja (115 km oz. 85 kW) s šeststopenjskim menjalnikom. Takega sem tudi vozil in kombinacija je dobra, mogoče malo manj poskočna kot denimo v Polu ali Audiju A1, a vendar še vedno omogoča kar hitro premikanje. Pri tem motorju se začne tudi možnost sedemstopenjskega samodejnega menjalnika (DSG). Za zahtevnejše bo sredi poletja na voljo še štirivaljni 1.5 tsi s 150 konji (110 kW), prav tako z obema menjalnikoma. Za ljubitelje dizlov pa je tu 1.6 tdi (115 km oz. 85 kW), tudi z izbiro dveh menjalnikov. Cene se začnejo pri dobrih 15 tisočakih, ampak realno je pri spodobno opremljeni Scali 1.0 tsi 115 z ročnim menjalnikom treba računati na kakšnih 21 tisoč evrov, mogoče še malo več.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja