Sigma fp: Zunaj ustaljenih kalupov
Alan Orlič 29. junija 2020 ob 12:15

V foto svetu imamo igro lepo razdeljeno, na eni strani proizvajalci fotoaparatov in objektivov za lastne sisteme, na drugi neodvisni proizvajalci objektivov, ki poskušajo pristaviti svoj lonček.

Iz te igre izstopa le eno podjetje, Sigma. Predvsem po zaslugi slovenskega uvoznika poznamo njihove objektive tako rekoč vsi malo bolj resni fotografi. Njihovi začetki segajo dokaj daleč v analogno dobo, v čas ročnega ostrenja. Z leti so si pridobili visok status, na eni strani s kvalitetno optiko, na drugi z nekaterimi inovativnimi objektivi, ki jih proizvajalci fotoaparatov niso izdelovali. A pravi fotogiki vedo, da Sigma sem ter tja naredi tudi kakšen fotoaparat. Zakaj, vedo le sami, verjetno predvsem zaradi prestiža, a kdo bi vedel. Kar je bolj pomembno, praviloma vedno presenetijo.

Fp je presenečenje. Veliko. V več pogledih, pravzaprav v vseh. Za začetek, Sigma je naredila spodobno kamero. Ki je tudi resen fotoaparat. Zadeva je majhna, a vseeno dovolj velika. In nenazadnje, premore bajonet L. Tisti bajonet, ki ga uporabljata tudi Leica in Panasonic v brezzrcalnem sistemu polnega formata. Torej majhno ohišje s 35 mm. Ne bomo se spuščali v Sigmino zgodovino, čeprav bi marsikaj gornjega razjasnila, a če povemo, da so bili njihovi fotiči praviloma posebneži, bo dovolj.

Tokrat so se zadeve lotili iz drugega konca, razmišljanje so začeli z »Kaj bi video snemalci radi?« Fotoaparat, ki snema, ali kamero, ki fotografira? Odločili so se za drugo možnost in naredili enega od najmanjših ohišij z izmenljivimi objektivi za 35mm format. Na ta račun so morali poseči po nekaterih kompromisih, še posebej, ker so imeli v mislih predvsem snemanje. Fp je namreč je med redkimi fotoaparati, ki ima posebne reže za pasivno hlajenje tipala. Zaradi tega je naprava malenkost debelejša in poleg zaslona nima še elektronskega iskala, saj bi bila sicer še bolj debela. Lahko dokupite posebno lupo, ki jo namestite na zaslon. Gumbov je kar nekaj, a manj, kot pri drugih fotoaparatih, kar za tako napravo niti ne moti. Držalo na desni je majhno, ima pa zato tri mesta za privijačit dodatno opremo. HDMI in ločen audio izhod sta seveda prisotna, prav tako gumb za izbiro video ali foto načina. Mešanec v vseh pogledih torej.

Da je naprava vseeno bolj na strani videa kot fotografije, kaže še ena malenkost. Zaman boste iskali mehanski zaklop. Preprosto ga ni,  je le elektronski, kar pomeni tudi manj mehanskih delov in manj možnosti za okvare. Tipalo premore 24 milijonov točk, kar je dovolj za video v ločljivosti 4K. Bolj zanimiv podatek je razpon občutljivosti, od ISO 6 do 102.400. Nismo se zmotili, ISO 6 je na voljo, a je zadaj manjši hakeljc, namreč fotoaparat to vrednost potvori s sestavljanjem več posnetkov v enega. Če je fotoaparat na stativu in se objekt fotografiranja ne premika, je ISO 6 čisto uporaben, v ostalih primerih boste kljub dovolj kratkemu času dobili stresen posnetek.

Še ena malenkost o tipalu, tokrat ima klasično Bayerjevo razporeditev barv in ni Foveonovo, ki je praviloma standard za Sigmine fotoaparate. Razlog za to je počasnost pobiranja informacije slednjega. Če pri fotografiji to niti  ni toliko pomembno, je pri videu drugače. Šum je zelo spodobno nadziran in konkurenčen ostalim, le pri preosvetljenih delih smo občasno opazili hiter prehod v belino, ki ga drugje nismo vajeni.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Video je seveda tisto, v čemer fp blesti. 4K je kot že omenjeno gornja meja, a tisto, kar bo snemalce oziroma montažerje bolj navdušilo, je nestisnjen video v 12-bitnem formatu CinemaDNG. Ni potrebno posebej poudarjati, da za slednje potrebujete zunanji snemalnik, kajti klasične pomnilniške kartice, v tem primeru celo počasnejše SD, temu niso kos. Dodajte L-bajonet, pasivno hlajenje tipala, majhno in prilagodljivo ohišje ter dobite snemalno napravo, ki s ceno konkurira mnogo dražjim znanim imenom. In od tod se tudi vrnemo lahko na začetek, fp je kamera  z dodatkom fotoaparata, in to ne slabega. Manjka mu elektronsko iskalo, a bolj kot slednje pogrešamo umirjevalnik tipala, ki je nekako postal standard v današnjih časih. A če zopet pomislimo na video, ga niti toliko ne bomo pogrešali. Edini objektiv, s katerim smo fotoaparat preizkusili, je Sigmin 45mm f2.8, ki je sicer majhen, a pri odprti zaslonki rahlo mehak. Sigma pripravlja še nekaj drugih posebnih objektivov za fp, predvsem manjših, sicer pa je na voljo kar nekaj prirejenih objektivov iz sveta zrcalnorefleksnih aparatov.

Lahko torej rečemo, da je Sigmi tokrat uspelo. Križanec, ki je v prvi vrsti kamera in v drugi fotoaparat, zna navdušiti marsikoga, ki se resno ukvarja s snemanjem, medtem ko bomo amaterji raje posegli po bolj dostopnih in konvencionalnih napravah.

Posodil: Infocona, d. o. o.

HVALIMO:
  • Vrhunska kamera 4K (z zunanjim snemalnikom)
  • Možnosti pri snemanju
  • Hlajenje tipala
  • Nekatere neobičajne ideje
GRAJAMO:
  • Ni iskala
  • Zaslon je fiksen
  • ISO 6 zahteva postavitev na stativ
Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja