Shift happens – ne nisem se zatipkal in pomotoma pritisnil tipko »F«
Marjan Kodelja 15. septembra 2020 ob 06:38

Na okrnjenem berlinskem sejmu IFA je bila (vsaj) ena nevsakdanja novinarska konferenca. Zavedni »kapitalist« bi namreč Carstena Waldecka označil najmanj za čudaka, če ne celo zrelega za zaprt oddelek psihiatrične bolnišnice!

Brata Waldeck sta kapital za ustanovitev podjetja, ki se bo ukvarjalo z izdelavo »čisto drugačnih« pametnih telefonov, leta 2014 pridobila na nemški osnovi za prijateljsko financiranje Startnext. Se čudite, da zanje še nikdar niste slišali? Če sem odkrit, tudi sam nisem. Slišal sem za zdaj že zavrženi Googlov projekt ARA in za nizozemske pravične telefone alias Fairphone. Podjetje Shift prav tako zagovarja pošteno trgovanje in modularnost. Čeprav zdaj, ko sem njihove izdelke tudi imel v rokah, trdim, da modularnost ni mišljena, kot si jo je zamislil Google, prej kot način sestave naprav, da jih je preprosto popravljati.

Pri večini telefonov ni več mogoče takole odstraniti zadnje stranice in baterije.

Shift izdelkov ne oglašuje na običajen način, raje ima reklamo od ust do ust, kar kajpada ravnokar počnem, prodaja preko spletne strani in nekaj manjših trgovin, katerih lastniki zagovarjajo enaka načela. Cene so višje ali enake, kot za podobno zmogljive izdelke zahtevajo hitro vzpenjajoči kitajski izdelovalci. Brata in zaposleni zaslužka ne tlačijo v žimnice, ne zapravljajo po nepotrebnem, temveč ga porabijo za pomembne stvari. Med drugim so kupili zemljo okoli jezera, da lahko obiskovalci še vedno uživajo v neokrnjeni naravi in vodnih športih, namesto da bi občudovali bleščeče nove tovarne. S tem ko plačaš več, veš, da bodo denar dobili tisti, ki ga potrebujejo, poleg dobrega občutka pa ti ostane dolgoživ pametni telefon, ki mu je preprosto zamenjati karkoli. Smrtni greh potrošniškega kapitalizma. Ko bi vedeli, da tudi patentov ljubosumno ne ščitita, saj verjameta, da so last celega človeštva, ne peščice premožnejših. Prepričan sem bil, da je socialno podjetništvo že davno zamrlo. Ko je Carsten po dolgi razlagi načel podjetja, ki po njunih besedah ne pripada bratoma, temveč planetu, dal besedo javnosti, sem ostal tiho s spodnjo čeljustjo na pol poti proti tlom. V mislih mi je odzvanjalo dvoje. »Si resničen?« in »Prepričan sem bil, da so hipiji davno tega izumrli!«

Ker je nabavna veriga pretežno v Aziji in bi bila organizacija sestavljanja pametnih telefonov v Evropi nespametna iz stroškovnega, ekološkega in še kakšnega vidika, sta brata odprla podjetje tam in zaposlila 10 lokalcev. Skoraj bi se upal staviti, da so plačani bolje kot sotrpini v tovarnah, ki bruhajo elektronske izdelke. Zato Shiftovih pametnih telefonov ne morem neposredno primerjati z njimi. Kljub popravljivosti – namesto lepila so vijaki, ploski kabli so v normalnih priključkih in se ne strgajo med popravilom, – ohišje ni niti predebelo niti grdo. Estetika je še kar na nivoju. Zmogljivosti žal manj. Majhno podjetje si ne more privoščiti dragega razvoja, odvisno je od referenčnih »dizajnov« izdelovalcev procesorjev, podobno velja tudi za zmogljivost kamer in verjetno še česa. Spisali pa so uporabniški vmesnik in z njim preoblekli Android ter omogočili, da se sami odločite, bodo na telefonu Googlove aplikacije in storitve, ali pa jih ne bo. Še nekaj loči njune telefone. Na hrbtišču boste namreč našli nalepko z opozorilom, da pretirana uporaba naprav škoduje zdravju, zato si vzemite tudi nekaj časa »off«.

Pametni telefoni Shift niso za vse. Pozabite nanje, če ste dovzetni za nizke obroke, ki vam jih za dvoletno brezpogojno poslušnost obljublja operater ali na nizke cene v akcijskih razprodajah. Prav tako ne stavite nanje, če vam v glavi odzvanjajo visoke frekvence jeder, številčnost kamer in kvaliteta tistega, kar te izpljunejo, ter padate v past premijskih materialov. Nikar tudi ne posegajte po njih samo zaradi obljubljene popravljivosti. Namenjeni so posebnim in načelnim ljudem, ki o varstvu okolje in zdravem življenjskem slogu, ne le govorijo, temveč ga živijo. Za vas, ki vam ni vseeno za ljudi in družbo ter se zavedate, koliko škode nam povzroča podivjani kapitalizem. Ali pa ga kupite, ker vam je všeč, kar brata Waldeck zagovarjata in ju želite materialno podpreti.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Naslovna fotografija: Messe Berlin

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja