Nekatere storitve zahtevajo velike odtočne hitrosti in zdaj so nam delovanje ene takšne predstavili v živo. Prenos video toka kamere prek mobilnega omrežja do produkcijske postaje.
Država je že pred dobrimi štirimi leti podelila frekvence za mobilno omrežje v milimetrskem področju, vendar zaenkrat ta prostor ostaja večinoma neizkoriščen. Delno zato, ker ni bilo ustrezne opreme. Zdaj sicer obstaja, a je tudi do štirikrat dražja. Obenem pa dolgo ni bilo rešitev, ki bi dejansko izkoriščale bistveno višje hitrosti od obstoječih. Te pa že danes niso nizke. Do enega gigabita na sekundo v dotočni smeri in približno 200 megabitov na sekundo v nasprotni, odtočni smeri.
Praktično vsa komercialna mobilna omrežja so asimetrična. Zaradi večine spletnih storitev je poudarek na tem, da podatki čim hitreje pridejo do telefona ali usmerjevalnika, saj smo takrat uporabniki najbolj zadovoljni. Hitrost prenosa v obratni smeri je zato praviloma precej nižja. V večini primerov to zadošča za nalaganje datotek v oblačne shrambe in uporabo storitev, pri katerih podatki pretežno potujejo proti uporabniku.
Odkar so se operaterji lotili nadgradnje omrežij v peto generacijo, je jasno, da nima smisla tega početi zgolj zaradi boljšega povezovanja pametnih telefonov. Prav tako ne zgolj kot mobilno alternativo fiksnemu internetnemu priključku v gospodinjstvu. Od zmogljivosti omrežij 5G naj bi največ imela industrija in podjetja. Ena ključnih lastnosti je rezinjenje omrežja, kar v praksi pomeni, da ima poslovni uporabnik na voljo del omrežja, ločen od javnega, z zagotovljenimi hitrejšimi in stabilnejšimi povezavami. In tu se je vsaj deloma zataknilo. Rešitev za takšne potrebe ni veliko, hkrati pa imamo tudi razmeroma malo velikih in finančno močnih podjetij, ki bi od tega imela največ koristi.
Videl sem že kar nekaj idej in prototipnih rešitev, včeraj pa sta mi Telekom Slovenije in ljubljanska Fakulteta za elektrotehniko pokazala še eno. Zanimiva je predvsem zato, ker je njena uporabnost hitro razumljiva in ker zelo jasno pokaže zahteve, ki jih takšne storitve postavljajo pred omrežje.
Gre za naslednje. Profesionalno televizijsko kamero so opremili z vmesnikom za mobilno omrežje, ki podpira vsa frekvenčna področja, vključno s 26-gigaherčnim. Na drugi strani so postavili ustrezno bazno postajo, prav tako opremljeno s tremi antenskimi sklopi. Video tok kamere sprejme bazna postaja, ga preusmeri v omrežje Telekoma Slovenije, od tam pa potuje po optičnih vodnikih do Fakultete in naprej do produkcijske postaje v laboratoriju.
Preizkus je dosegel rekordno, 2-gigabitno hitrost prenosa podatkov v smeri proti omrežju, kar predstavlja pomemben mejnik za prihodnost industrijskih in infrastrukturnih aplikacij.
Na prvi pogled zveni vse skupaj nadvse preprosto, a je daleč od tega. Ne govorimo namreč o amaterskem videu, temveč o profesionalnem prenosu, ki zahteva hitrosti, višje od tistih, ki so danes dosegljive v javnih mobilnih omrežjih. V skrajnih primerih tudi do 21 gigabitov na sekundo. V konkretnem primeru so sicer dosegli nižje hitrosti, do 2 gigabita na sekundo, vendar, in to je verjetno bistvo uspeha, v odtočni smeri.
Pravzaprav gre za lep primer, kako pomembna je ta smer prenosa. O tisti drugi, dotočni, o kateri se največkrat pogovarjamo, tu skoraj ni smiselno razpravljati. Hitrost je pomembna, a ni vse. Enako pomembna je zakasnitev, ki je bila v tem primeru nižja od desetih milisekund. Govorimo torej o lastnostih, ki so primerne za resno poslovno uporabo.
Velike prenosne hitrosti in nizke zakasnitve so pomembne še marsikje. Res je, da je primer že precej obrabljen, a mi telemedicina, kjer kirurg na daljavo upravlja robota, prva pride na misel. Sledijo pokrivanje množičnih dogodkov in naravnih nesreč, digitalizacija industrije in logistike, poslovno kritične storitve, navidezna resničnost in podobne uporabe.
Brez komentarjev