SEAT TARRACO FR 2.0 TDI: Komu se pa ti dobrikaš?
Marjan Kodelja 15. avgusta 2022 ob 05:59

Izredno prostoren družinski športni križanec nudi udobje in najmanj dobre vozne lastnosti. Škoda, da se obenem postavlja vprašanje, za katero ne vem, ali je nanj sploh možno odgovoriti.

Razumem, da je za velik koncern dobro imeti več nadvse podobnih avtomobilov, ki nagovarjajo iste potencialne kupce, saj je tako verjetnejše, da ne bodo pogledovali proti hlevom tekmecev. Toda ravno tako se lahko ti isti vprašajo, zakaj bi se odločili za Tarraca namesto originala, iz katerega je nastal. Volkswagnovega Tiguana (Allspace). Nenazadnje ima krovno podjetje v očeh Slovencem večji ugled od španskega izdelovalca! Nič čudnega torej, da od trojice podobnih avtomobilov, tretji je Škodin Kodiaq, Tarraco beleži najslabše prodajne rezultate.

Morda še najlepši od trojice

Vrnimo se na začetek. Komu je namenjen? Če odmislim gornje vprašanje, zakaj ravno ta izmed treh, potem je odgovor na dlani. Vsem dozdajšnjim lastnikom velikih avtomobilov, ki zaradi izginjanja kategorije enoprostorcev morajo ali pa si preprosto želijo presedlati na športnega križanca. Lepota je sicer subjektivna. Tega se še kako zavedam. Čeprav od omenjene trojice nobeden v oblinah in estetiki pretirano ne izstopa, nekateri bi morda celo pripomnili, da so prijetno škatlasti, je glede na moj okus Tarraco še najlepše zaobljen. Poudarjam. Za moj okus, saj so ti različni. Enako »tradicionalna« (beri nič kaj posebna) je notranja estetika.

Prostora je več kot dovolj, a zlahka bi se lahko malce bolj potrudili pri nekaterih oblikovalskih podrobnostih, ki bi popestrile zunanjost in notranjost. Všeč mi je še to, da so zadnji sedeži vzdolžno premični in se podirajo po tretjinah, kar poenostavi prilaganje med prevozom daljših predmetov. Čeprav je poletje, sem z mislimi že na smučišču! Če česa, potem Tarracu pomanjkanja prostora zagotovo ne morem očitati.

Najbrž ima vse, kar potrebuje povprečno zahtevni uporabnik!

Mnogo boljša je ergonomija upravljanja, kjer pravzaprav večjih pripomb nimam. Serijsko je vgrajena večina najbolj uporabnih asistenčnih sistemov, tudi prilagodljivi ohranjevalnik hitrosti. Zaradi gole velikosti vozila, ozkih parkirnih prostorov in pregovorne slabe kulture slovenskih voznikov, ki se jim ne ljubi poravnati parkiranega vozila, sem pogrešal zgolj 360-stopinjsko kamero. Ker gre za tehnologijo, za katero stoji VW, je verjetno odveč pripomba, da asistenčni sistemi delujejo dobro in močno razbremenijo voznika.

Infozabavni sistem je znotraj smernic avtomobilske industrije. Daleč od prijaznosti in možnosti poosebljanja sodobnih naprav z na dotik občutljivimi zasloni. Njegova dobra plat je, da za delovanje Carplaya in Android Auta ni treba telefona povezati s kablom. Še najdlje je trajalo, da sem se privadil na »trobojnico« domačega zaslona. Ravno tako se mi ne zdi najbolj posrečena rešitev upravljanja klimatske naprave, saj ta nima tipk. Pritisniti moraš »meni« in nato nadaljevati z nastavljanjem na dobrih 23-centimetrskim (9,2-palčnem) osrednjem zaslonu. Verjetno se pretirano razburjam. Prej ali slej se vsega navadiš in počasi te verjetno večina stvari preneha motiti. Med slednje gotovo sodi ročica samodejnega menjalnika, ki nekoliko omejuje dostopnost drugače ravno prav velikega odložišča za pametni telefon.

Daleč od okorne krave

Veliko bolj sem navdušen nad voznimi lastnostmi. Različica FR prebudi dinamično plat avtomobila. 19-palčna platišča in trše podvoze naredijo svoje. Kar boste občutili vedno, ko se boste zapeljali po slabše vzdrževanem cestišču. Trdoto vzmetenje je sicer mogoče uravnavati s pomočjo gumba poleg ročice menjalnika, a čudežev ni pričakovati. Poleg dodatkov na karoseriji dinamično plat znotraj poudarjajo športni volan, stopalke iz aluminija in prednja sedeža z izrazitejšim bočnim oprijemom.  

Po zaslugi močnega motorja in nastavitev podvozja je krmiljenje natančno in avtomobil se kljub višjemu težišču pretirano ne nagiba. Tarraco ni okorna krava, ki počasi pospešuje in kot ladja »pluje« po cestišču. Moči je dovolj, navora tudi. Kaj pa poraba? Ni pretirana glede na velikost in pogon, a glede na trenutno ceno goriva bi si seveda želeli nižjo. Ravno tako ni odveč pripomniti, da so dizelska vozila marsikje v svetu vse bolj v nemilosti lokalnih oblasti.

Čeprav ga je bilo prijetno voziti, se sam ne bi odločil zanj (ali za enega od preostalih dveh modelov triperesne deteljice). Ne potrebujem toliko prostora in bolj so mi všeč manj »škatlasta« vozila. Toda to še ne pomeni, da ni popolno za koga drugega. Kadarkoli je prostor v ospredju in se ne spogledujete z avtomobili s ceno več kot 50 tisočakov, potem se ga splača uvrstiti na seznam primernih.

Tehnične lastnosti

Motor in menjalnik:dizelski, 1.968 cm3; samodejni, sedem stopenj, DSG
Največja moč:110 kW (150 KM) 3.000 vrtljajih na minuto.
Največji navor:340 Nm pri 1.600 vrtljajih na minuto
Zmogljivosti:največja hitrost 196 km/h, 10,1 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V):4.735 x 1.839 x 1.658, medosna razdalja 2.790 mm
Prtljažni prostor:760-1.775 litrov
Uradna poraba:7,3 l/100 km
Cena testnega vozila41.364 €
HVALIMO:
  • Prostornost in prilagodljivost
  • Pravšnji nabor asistenčnih sistemov
  • Moč motorja in za razred solidne vozne lastnosti
GRAJAMO:
  • Navzven in navznoter v ničemer pretirano ne izstopa
  • Neprilagodljivi in ne najbolj uporabniško prijazen vmesnik infozabavnega sistema
  • Poraba je za današnje cene goriv relativno visoka
Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.