Seat Ateca X-Perience: Mar bi bili pri prenovi drznejši!
Marjan Kodelja 16. julija 2021 ob 06:40

Svetlobni napis »Hola«, ki pozdravi voznika ob mraku in temi, ni dovolj, da bi se mi oblikovno prikupila. Zato ne bi plesal flamenka z njo, čeprav v drugem sploh ni slaba.

Ni treba slepomišiti. Avto ti je všeč ali ti ni. Ateca mi zaradi očitne »škatlaste« oblike, kljub dodatkom, ki jo vsaj malce razbijejo, preprosto ni prirasla k srcu. A to ne pomeni ničesar. Imamo različne poglede na lepoto in estetiko. Enim so bolj všeč obline, ki jih dobiva vse več sodobnih vozil, medtem ko se drugi navdušujejo nad oblikovalsko uniformiranostjo ravnih linij. Vpliv nemškega lastnika pa ni očiten le zunaj. Enako je znotraj in to me pravzaprav veseli. Vse namreč deluje, kot mora, in tudi rešitev, ki mi na prvi pogled niso všeč, kot so na primer lokacije tipk in zasnova infozabavnega sistema, bi se sčasoma navadil. Po enem tednu vožnje z Ateco to pač ne gre.

Digitalizacija ni obšla španskega izdelovalca, ki se je potrudil vgraditi tehnologijo koncerna v svoja vozila. Vpliva Volkswagna na vsakem kvadratnem centimetru zato ni mogoča zgrešiti. Osrednji zaslon, ki ga lahko po vsebini razdelimo na tretjine in je na prvi vtis videti kot trobojnica, se bohoti v sredini med voznikom in sopotnikom, medtem ko je za volanskim obročem drugi zaslon, ki menja običajne analogne merilnike. Veliko možnosti za poosebljenje ni, kajti na voljo so trije različni pogledi, ki so oblikovno in barvno enaki ne glede na športni, ekonomični ali običajni način vožnje. Ta se pozna v odzivnosti motorja, trdoti volana in delovanju klimatske naprave. Seveda bi si želel več možnosti prilagajanje zaslona, nenazadnje gre za programsko funkcijo s skoraj »neskončnimi možnostmi. Morda zaradi tradicionalnega pogleda na vozilo se za kaj takšnega niso odločili. Najmanj dober je tudi osrednje na dotik občutljivi zaslon, kjer je poleg običajnih vsebin, kot je radio ali povezav s telefonov, še cel kup podatkov o vozilu vključno z možnostjo prilagajanja. Upravljanje je, kakršno pač je, a se ga da privaditi. Če prej ne, boste postali vešči, ko boste pregledali vse možnosti infozabavnega sistema, saj jih ni malo. Med drugim se lahko z vozilom pogovarjate, mu ukazujete z ukazom »Halo hola«, medtem ko sta Applov CarPlay in Android Avto dostopna med brezžično povezavo s telefonom.

Če bi ocenjevali posamezne sklope vozila, potem bi bila ergonomija med bolje ocenjenimi. Od nastavljivosti volanskega obroča, trdote in oblike sedežev ter prostora za noge, vsega je dovolj, morda celo preveč. Žal se prostornost potniške kabine pozna v manjši prostornini prtljažnega prostora. Nerad operiram z litri in kaj vem, čem še, ampak izredno hitro sem ga zapolnil, a sploh nisem imel veliko prtljage. Manj kot običajno spravim v svojo Kugo. Čeprav avtomobil sodi med kompaktne križance, sem vseeno pričakoval večji prtljažnik. Vozilo, ki sem ga dobil na test, je bilo sicer natrpano z raznovrstno opremo, peta vrata so elektrificirana in pod zadnjim odbijačem je navidezna tipka za njihovo odpiranje. Priročno, ko imate polne roke. Poleg udobnega sedenja so me sopotniki opozorili še na eno lastnost. Odlično delovanje klimatske naprave. Ko ta v samodejnem načinu ohladi kabino na želeno temperaturo, jo vzdržuje na način, da nikomur v glavo ne piha mrzel zrak. In to celo med vročinskim valom, ko je ohlajevanja in vzdrževanje temperature še posebej težavno.

Ateco v tej izvedbi poleg sicer dobrega samodejnega menjalnika z možnostjo ročnega prestavljanja sedmih predstav z za moj okus preveliko »ročko«, odlikujejo poskočni 2 litrski dizelski agregat (kombinirana poraba pri mojem mirnem načinu vožnje 6,1) litra in dobre vozne lastnosti. Vzmetenje je dokaj trdo, zatorej znate na zadnji plati občasno začutiti pretirane neravnine na slovenskih cestah. Toda kljub višjemu težišču se vozilo ne guga kot parnik na razburkanem morju po vsakem hitrejšem skoku preko ležečega policaja. Dejal bi, da se avto drži asfaltne podlage, kot bi bil na tračnicah, čeprav je pogon klasičen na dveh kolesih in tudi med hitrejši vožnji skozi ovinke nisem zaznal nobenih težav. Pozna se, da ima agregat, ki je od starejših okolju prijaznejši, 110 kW oziroma po domače 150 konjskih moči. Še boljši bi bil štirikolesni pogon, kajti potem bi se z njim z veseljem zapeljal še po kakšnem brezpotju.

Če si slučajno želite manj stresne in naporne vožnje, prav pride obširen seznam voznikovih pomočnikov. Bolje najbrž ne bi moglo biti, razen če bi imel pred seboj vozilce, ki bi vozilo samo. Prilagodljivi ohranjevalnik hitrosti je udoben, ni občutiti motečega hitrega pospeševanja in zaviranja, razen v skrajnem primeru, tudi ta se mi je pripetil, nenadnega skoka voznika, s katerim sva skoraj že vozila vštric, na prehitevalni pas. A nesreča je bila preprečena. Čeprav udobno, sem manj navdušen nad pospeševanjem med prehitevanje, ko je nastavljena relativno dolga varnostna razdalja. Zdelo se je, da v tem primeru vozilo ne pospeši dovolj hitro do gornje nastavljene hitrosti in namesto tega pospešuje počasneje, čeprav ni na prehitevalnem pasu nobenega vozila. Težava, če je sploh bila, je zvodenela s krajšanjem razdalje. Na pričakovano visoki ravno so tudi ostali pomočniki. Motil me je bolj kot ne le eden. Bližinska tipala okoli vozila. Namreč ta so nastavljeni tako, da nervozno tulijo, čeprav je do ovire še daleč. Posebej zoprno pri vožnji med dvema betonskima stebroma na izvozu z dvorišča.

HVALIMO:
  • Vozne lastnosti in 18-palčna platišča
  • Udobje potniške kabine
  • Opremljenost
  • Dobro delovanje asistenčnih sistemov
GRAJAMO:
  • Uniformirana in nič kaj vpadljiva oblika
  • Uporaba infozabavnega sistema bi lahko bila preprostejša
  • Velikost prtljažnega prostora
  • Slabo izkoriščena prenova
Seat Ateca X-Perience
  • OBLIKA IN IZDELAVA
  • INFOZABAVNA TEHNOLOGIJA
  • ASISTENČNI SISTEMI
  • VOZNE LASTNOSTI
  • UPORABNOST
4

Naj Kupim?

Za ceno dobrih 38 tisočakov (brez popustov) Ateca nudi veliko, predvsem pa so me prepričale vozne lastnosti, udobje v potniški kabini, asistenčni pomočniki med vožnjo in celovitost infozabavnega sistema. Odkrito me je motilo le za moj okus neprepričljivo oblikovanje, toda saj poznamo pregovor, da imajo vsake oči svojega malarja. Ateci manjka temperamenta, toda v drugem je zelo solidno vozilo »preteklosti« – prihodnost je v elektrifikaciji, ki jo je za zdaj obšla.  

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja