Potrebujemo orodja, ki nam bodo pomagala bolje razumeti, od kod prihaja energija in kako jo učinkovito uporabiti. Pametni aparati in tipala se lahko izkažejo, toda, da bi jih uporabili, jih moramo najprej imeti, jih znati uporabljati in povezati v robustno infrastrukturo.
Lažje bi se otresli energijske odvisnosti, če bi energijo uporabljali racionalno. Težko bi dejali, da je varčno pozimi ogrevati stanovanje na 25 stopinj Celzija, kar žal ponekod ni neobičajno in nato na široko odpreti okna, ko postane prevroče. Razsipnosti z energijo, razlog je kajpada v dejstvu, da je marsikdaj prepoceni, bi se lahko izognili, ne da bi zato trpelo udobje, pod pogojem, da bi prevzeli popoln nadzor nad porabniki. Pametne naprave bodo pri tem igrale pomembno vlogo. Čemu o tem pišemo zdaj? Pol leta imamo časa, da se pripravimo na naslednjo zimo, morebiti prenovimo ogrevalni sistem ali nanj vsaj namestimo pametna tipala, kot so na primer termostatski ventili na radiatorjih, kar je preprostejše storiti, ko je ogrevalni sistem izven funkcije.
Svet se spreminja, pred čimer si nima smisla zatiskati oči, kajti najprej pandemija koronavirusa in zdaj vojna v Ukrajini (kaj nas še čaka, bo pokazal čas), sta zaključila relativno udobno in mirno obdobje v mednarodnih odnosih. Ker smo pričakovali, da bo trajalo v nedogled, smo presenečeni in ne vemo, kaj naj storimo. Če ne bomo pipice do poceni ruske nafte in zemeljskega plina priprli sami, nam jo bodo prej ali slej zaprli Rusi. Tenzije med njimi in nami bodo namreč samo še naraščale. Na svetlo dneva prav tako prihajajo napačne, a všečne pretekle odločitve. Ker je bil plin poceni in so obljube o zapiranju jedrskih elektrarn naletele na odobravanje med volivci, so Nemci verjetno naredili eno večjih strateških napak. Politiki bi morali sprejemati tudi težke odločitve, na kar zaslepljeni od lasnih političnih ciljev radi pozabljajo. A kaj, ko smo bili prepričani, da so ruski viri večni.
Težave z dobavami fosilnih goriv so lahko voda na mlin okoljevarstvenim zahtevam in prehodu na uporabo čiste energije. Razumljivo je, da tega ne moremo storiti preko noči, toda ali smo lahko popolnoma prepričani, da niso obljube in zaveze dane s figo v žepu. Stanje se zdaj drastično spremenja. Prehod na čisto energijo ne sodi več v kategorijo pobožnih želja enkrat v prihodnosti, a brez hitenja, temveč nekaj, kar moramo storiti, koliko je le mogoče hitro. Odlično, mar ne? Kako hitro se bomo otresli pretirane odvisnosti od fosilnih goriv, pa bo seveda še vedno odvisno od dogajanj v prihodnjih mesecih in odločitve, s koliko težav smo se zaradi tega pripravljeni spopasti. Morda bomo celo vanje primorani.
Ni dovolj, da fosilna goriva nadomesti čista energija, najprej se moramo ponovno naučiti varčevanja!
Da digitalne tehnologije lahko prispevajo k boju za zaustavitev podnebnih sprememb, kar hkrati zmanjša kurjenje fosilnih goriv, je zapisano v poročilu Združenih narodov. Tam so omenjene pametne naprave, ki bi naredile dom energijsko učinkovitejši, in sistemi, ki bi sončne celice na strehah združili v virtualne elektrarne. Pri tem se poraja vprašanje o uporabniški izkušnji in samozadostnosti digitalnih tehnologij in pametnih naprav. Namreč ves čas uporabe pametnih naprav opažam, da večinoma obljubljajo veliko, nudijo raznovrstne informacije, a na koncu je še vedno uporabnik tisti, ki poskrbi za dejanja. Pogrešam ambientalno inteligenco, ki je bila sicer obljubljena že pred najmanj desetimi leti. Obstoječi pametni domovi delujejo po načelu avtomatizacije procesov, povezovanja naprav in tipal ter pisanja scenarijev delovanja tipa – v primeru, da je izpolnjen pogoj X, poten naredi Y«. Slabost scenarijev je, da vedno delujejo enako in so narejeni, da poskušajo upoštevati vse mogoče (in manj mogoče) predvidljive razmere in se ne moremo prilagajati nepričakovanim dogodkom. Ne potrebujem doma, kjer imam črno na belem, koliko porabim. Želim varno okolje, v katerem bi zastavil cilj, na primer 10-odstotno zmanjšanje mesečne porabe energije, nakar bi tehnologija brez mojega vmešavanja poskrbela, da bo dosežen ob minimalnem ali celo brez vpliva na bivalno okolje.
Pogoj je pametno električno omrežje, ki bi se ves čas »pogovarjalo« s pametnimi aparati, da ne bi izgubljali energije za gretje ali hlajenje praznih prostorov. Hkrati bi poskrbelo še za polnjenje električnih vozil in baterij drugih naprav v obdobjih, ko je na voljo največ energije iz obnovljenih virov, ter izkoristilo baterije kot vir energije za gospodinjstva, v primeru izpada. Toda pot do tja je še dolga. Dobro je vedeti, da rešitve so in jih je mogoče uporabiti. Kako hitro jih bomo, pa je v marsičem odvisno od dogodkov v naslednjih mesecih.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev