Se velikim tehnološkim podjetjem majejo tla pod nogami?
Marjan Kodelja 31. decembra 2021 ob 06:00

Tehnološkim velikanom letos niso samo rožice cvetele. Izrivanje tekmecev, kršenje zasebnosti, razkritje ne najbolj dobrohotnih načrtov, nezakonito dogovarjanje in arogantno obnašanje je poleg gneva javnosti pospešilo odločitev, da je glede njihove neslutene moči ob pomanjkanju kakršne koli odgovornosti in sledenju izključno lastnim interesom treba nekaj storiti.

S takšnim uvodom bi zlahka članek začel najmanj zadnjih pet let, toda letos je vseeno manjša, na prvi pogled nepomembna sprememba. Tehnološki strokovnjaki, civilna družba in regulatorji povsod po svetu so se zbližali ob ideji »združljivosti« (interoperabilnosti) in razumevanju, da ni nobene prave potrebe, da je internet sestavljen iz petih gromozanskih spletnih strani, od katerih je vsaka napolnjena z vsebinami ostalih štirih.

Pot do morebitnih sprememb je seveda še vedno dolga, saj imajo globalni tehnološki velikani na svoji strani mrežni učinek. Hitreje rastejo, bolj so uporabni. Vsaka nova aplikacija v Applovi trgovini je razlog za nakup Iphona in vsak kupljeni je spodbuda razvoja novih aplikacij. Vsak novi uporabnik Facebooka spodbuja krog svojih resničnih prijateljev in družinskih članov, da se pridružijo omrežju. Podobno bi zlahka definiral še platforme Googla, Amazona in Microsofta.

Mrežni učinek nič novega in je bil vedno povezan z novimi tehnologijami, toda kljub temu je bil internet nekoč veličasten in zanimiv kraj, ki uporabnikov ni zapiral v mehurčke. Kaj je bilo takrat drugače? Če nič drugega algoritmi in vključitev »merjenja« objav. Vzemi primer Facebooka. Ta je objave prikazoval kronološko, kot so nastale in od vseh prijateljev iz omrežja nekoga, nakar se je to spremenilo z uvedbo všečkov in želje, da bi se uporabniki na platformi zadrževali čim dlje. Žrtev sta bila kronološki prikaz in raznolikost mnenj. Tudi tedaj so bile teorije zarote, toda objave so bile le ene izmed vseh. Danes te všečkanje zapre v krog enako mislečih in le redko vidiš drugo mnenje ali pa ga sploh ne. Dosti drugače ni s ponudbo ostalih. Naj bodo storitve plačljive ali brezplačne, zahtevajo uporabniški račun, s katerim jim pravzaprav predaš ledvico. V analogiji resničnostnega sveta.

V predlogu Evropske unije regulacije digitalnih trgov (Digital Markets Act) je veliko govora ravno o zagotavljanju združljivosti.

Niso pa algoritmi vse. Tehnološki velikani so uveljavili pravne omejitve za preprečevanje združljivosti. Pravila uporabe, zakonodaja o kibernetski varnosti, avtorske pravice, patentna zakonodaja ter še cel kup drugih zakonov in predpisov praktično omejujejo izdelavo izdelkov, ki bi bilo tako ali drugače združljivi z obstoječimi. Zato ne moremo učinkovito zapustiti Facebooka in ostati v stikih s tamkajšnjimi prijatelji, zamenjati mobilnega sistema in ohraniti aplikacije, zamenjati storitev videa na zahtevo in ohraniti kupljene vsebine ali pričakovati, da bi v spletnem brskalniku namesto neposredne povezave do Amazona imeli seznam ponudbe iskanega v bližnjih lokalnih trgovinah.

Visoke ovire, ki nam jih postavljajo, da bi v kali zatrli kakršnokoli misel o menjavi, so navkljub leporečju, popolnoma umetne. Računalniki, omrežja in naprave zabavne elektronike po naravi nudijo prilagodljivost, da zlahka omogočajo zamenjavo storitev brez vsakih težav. Nenazadnje to potrjujejo zgodovina. Nekoč ni bilo mogoče prenašati mobilne številke med operaterji, danes je to nekaj popolnoma normalnega. Prepričan sem, da ne bi bilo, če bi tudi to pogojevala globalna tehnološka podjetja.

Združljivost je čarobna beseda, ki bo (ali bi vsaj morala) preko zakonsko določenih najnižjih standardov ali gverilskega povratnega inženiringa, omogočila pravico, da se odločimo sami in po želji brez težav in preprosto menjamo ponudnika storitev. Da zapustimo obzidane rajske vrtove, ker nas moti brezbrižnost, arogantnost in ker na vprašanje o konkretni težavi brez možnosti ugovarjanja odgovarjajo algoritmi, na račun manjših, agilnejših in prijaznejših ponudnikov, ki zdaj zaradi velikih životarijo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja