Pred prevzemom za testno vožnjo sem šel mimo njega in ga skoraj zamenjal za kakšnega CLA. Tako zašiljen in dinamičen nos so zarisali novemu Mercedesovemu razredu E. Nobenega sledu o kakšni umirjeni poslovni limuzini, vsaj s sprednjega konca (zadnji je malce drugačna zgodba), čeprav tudi z najnovejšo prenovo to še vedno ostaja v osnovi »direktorski« avto, šele zatem ga bodo promovirali družinskim očetom in še komu. Osredotočenost na poklicno uspešne seveda predpostavlja vrhunsko tehnologijo in prestiž.
Razred E je poleg petice, ki jo ponuja največji konkurent, že desetletja najbolj klasična izbira uspešnih in dovolj premožnih. Od leta 1936 so teh avtov prodali več kot 14 milijonov, limuzino in karavana trenutne generacije, na trgu sta od leta 2016, pa 1,2 milijona. Prenova deloma spreminja zunanjo obliko, malce notranjost, in dodaja marsikatero tehnološko pridobitev ter še malo razkošja, s čimer po besedah proizvajalca že posega v teritorij razreda S. Slednji sicer ob koncu leta prihaja v povsem novi izdaji. Še najmanj novosti je pri motorjih, kjer pa pahljača ostaja široka in pestra, s sedmimi bencinskimi ter štirimi dizelskimi, tudi z blagimi in pravima (priključnima) hibridoma, ki omogoča približno 50 km vožnje na elektriko. Le povsem baterijske različice ni, za te ima Mercedes za zdaj rezervirano linijo EQ.
Zunanja podoba je bolj spremenjena pri limuzini, ki ima tudi zadaj drugačne žaromete. Pri vseh pa je že v osnovni opremi zdaj na takem nivoju, kot je bila prej avantgarde. Ena od zadev, ki jih bo uporabnik hitro opazil (slišal) in pritičejo prestižnim avtomobilom, je izjemno mehko zapiranje vrat. Znotraj pa kakovostni, udobni in izdatno nastavljivi sedeži. Toda največjo posodobitev je znotraj pravzaprav doživel volan. Ta ima nove tipke oz. drsne površine in nekakšno mrežico za zaznavanje, ali ga voznik dejansko drži. Avto seveda zavija sam, sploh na avtocesti, če so le na cesti narisane črte, toda vsaj malo je treba ustvarjati vtisa, da ima voznik vse skupaj pod nadzorom.
Zasnova vozniškega okolja z dvema zaslonoma za enotnim steklom in infozabavnim sistemom MBUX je že znana, vendar posodobljena. Na desnem je grafično, vsaj na prvi pogled, težko razbrati večje spremembe, tisti pred voznikom se zdi bolj predrugačen. Uporabniški vmesnik mi je še vedno všeč, prav tako dodana resničnost pri navigaciji – mešanica usmerjanja in žive slike s kamere spredaj – le možnost hkratnega prikaza več funkcionalnosti na sredinskem zaslonu pogrešam. V večini avtov bosta zaslona 12,3-palčna, a osnovna oprema ponuja manjši, 10,25-palčni diagonali. Navidezna pomočnica, ki jo prikličeš z ukazom »Hej, Mercedes!«, je med testno vožnjo lepo prilagajala temperaturo in našla želene stike v imeniku, se je bilo pa treba z njo pogovarjati v angleščini. Novi so načini Energizing, prek katerih voznik prilagaja udobje in so lahko povezani s pametnimi urami znamke Garmin. Na sredini, med voznikom in sovoznikom, je znana in uporabna »sledilna ploščica«, pa tudi denimo vrtljiv gumb za spreminjanje glasnosti, če se kdo ne bo povsem spoprijateljil z drsenjem prsta po volanu.
Na cesti je avto suveren in udoben, lahko pa tudi solidno športen. Vsi motorji imajo dovolj zaloge moči, saj najšibkejši bencinski razvije 145 (+10) kW, dizelski pa 118 kW, gre pa vse do 450 kW na bencinski in 243 kW na dizelski strani. Načina sport in še posebej sport+ spustita celotno konjenico na plano, podvozje pa postane bolj čvrsto, kar se seveda tudi čuti, a vsaj v načinu sport ne prehudo. Vseeno avtu najbolj pristoji način comfort. Povsem jasno je, da bo v vseh E-jih samodejni menjalnik. Tudi zaradi tega je lahko pomočnik, ki je zdaj že mnogo več kot zgolj radarski tempomat, dodatno dodelan. Med drugim prilagaja hitrost prometnim znakom, kar verjetno komu ne bo všeč, a tudi prometnim informacijam. Prepozna kolono ali upočasnjevanje prometa in prilagodi vožnjo, v Mercedesu trdijo, da hitreje od voznika. Pri vožnji v koloni zna ohranjati smer in varno razdaljo. Pomaga pri oblikovanju reševalnega pasu in se poskuša izogibati nesrečam, če voznik spregleda nekoga, ki prihaja prečno ali iz »mrtvega« kota. Za parkiranje pa so na voljo novi pogledi s kamer, ki se vklapljajo kar samodejno.
Poleg limuzine (540 l prtljažnika) in karavana (640 l) bodo na voljo še terenska izvedba All-Terrain s štirikolesnim pogonom, dvovratni coupe in kabriolet s platneno streho. Cene za dizelskega E se začnejo pri 52 tisoč evrih, za bencinskega dva tisočaka višje, doplačilo za karavanski model T je 3500 evrov, za All-Terrain pa še dodatnih šest tisočakov. Najdražja različica na ceniku je dirkaški AMG E 63 S 4Matic+ s 450 kW (612 KM), ki stane najmanj 175 tisoč evrov.
Brez komentarjev