Se vam sploh sanja, kaj naj bi bil »metaverzum«?
Marjan Kodelja 15. novembra 2021 ob 06:08

Poleg Facebooka, ki je osredotočenost na sicer še ne popolnoma dorečeno prihodnost okronal s spremembo imena podjetja v Meta, je zdaj še Microsoft potrdil, da se spogleduje z zasnovo, ki naj bil zamenjala internet. S pomembno razliko. Meta (Facebook) želi omogočiti sodelovanje v izobraževanju, delu in družbenem kontekstu, medtem ko je za Microsoft zanimiva navidezna (virtualna) pisarna.

Glede metaverzuma je sicer še ogromno nejasnosti, toda to ne zmoti zagovornikov, da bi o njem govorili kot o nekakšnem prihodnjem internetu. Začetke obstoječega sicer najdemo v ameriški vojski, toda potem so razvoj prevzele neprofitne in akademske organizacije, da je postal, kar je. Še vedno vsaj malo nevtralno globalno omrežje, razen v državah, kjer ga blokirajo ali cenzurirajo, kjer smo vsi bolj ali manj enaki. Če bi za zasnovo interneta od začetka skrbela podjetja, si lahko z malo domišljije predstavljamo, kakšen bi bil. Otoki zasebnih omrežij pretežno okoli operaterjev, s slabimi povezavami med njimi in polnim nadzorom glede tega, kdo je lahko uporabnik, katere storitve so mu na voljo in s kom se lahko preprosto pogovarja. Sodeč po do zdaj povedanem o metaverzumu se bojim, da bi znal iti njegov razvoj natanko v tej smeri. Metin bo osredotočen na družbene interakcije, Microsoftov na delo v pisanih, ter drugi na videoigre, digitalne vsebine, spletne nakupe in tako naprej. Nihče pa ne ve, ali bodo takšni bolj ali manj zaprti ekosistemi združljivi. In v kakšni meri.

Kaj pravzaprav je metaverzum? Ideja nikakor ni nova. V znanstvenofantastičnem svetu se z njo igrajo že dolgo in ne govorim le o Matriki ali Tronu. Besedo »metaverse« oziroma metaverzum, ki se mi zdi primernejši izraz kot »metavesolje«, je leta 1992 skoval avtor Neal Stephenson v romanu Snow Crash. Govori namreč o tridimenzionalnem navideznem svetu, v katerem ljudje med seboj in umetno inteligenco komunicirajo preko avatarjev – digitalnih podob.

Metin metaverzum. Foto: Meta

Kot pri vsaki viziji prihodnosti, ki še ne obstaja, saj moramo razviti primerne tehnologije in oblikovati zasnove, je še veliko neznank. Toda čeprav vam je ideja tuja, si jo boste lažje predstavljali preko lastnosti, ki jih z veliko mero gotovosti lahko pričakujemo.

Navidezni svetovi bodo njegov glavni element. Podobne okolju iger tipa peskovnika, med katerimi verjetno prednjači Minecraft, bo možno raziskovati z računalniki, igralnimi konzolami, pametnimi telefoni in nosljivimi napravami. Bistveni bodo naprave navidezne ali dodane resničnosti za polno čutenje digitalne grafike in zvoka, da bi se morda celo bolje znašli tam kot v resničnem svetu, kjer bo trmasto ostalo telo. Vam je znano. Morda svet v filmu Igralec številka 1?

Ne glede na namen in zasnovo, bo moral metaverzum podpirati medsebojne interakcije. Druge uporabnike v njem bomo gledali preko njihovih avatarjev, pri čemer si bo vsak izbral svojega. Poleg ljudi bodo v njem boti – avatarji umetne inteligence, s katerimi bomo ravno tako lahko komunicirali na človeku naravne načine. Zelo verjetno bo Facebook svoj navidezni svet oblikoval v tej smeri. Namesto da bi šli ven in se s prijatelji pogovarjali v parku ali v kavarni, boste sedeli za svojim računalnikom in vodili avatarja v navidezni park ali kavarno. Zaradi tridimenzionalnega prikaza navideznega sveta bo komunikacija pristnejša od video konferenc. Obrnili boste glavo in se iz oči v oči pogovorili z avatarjem prijatelje ali na cesti nagovorili popolnega neznanca.

Microsoftov metaverzum v okolju Teams. Foto: Microsoft

Navidezni svetovi bodo na voljo neomejeno. Obiskali ga boste kadarkoli, ga spreminjali, gradili in se morda v njem navidezno naselili, medtem ko bodo vaše spremembe v njem stalne. Metaverzum se bo, kot marsikaj danes, zanašal na vsebine (in podatke), ki jih boste radodarno puščali tam. Vprašanje je, kdo bo njihov lastnik. Vi ali podjetje, ki bo ponudilo navidezni svet? Kot zadnje bo metaverzum tako ali drugače povezan z resničnim svetom. V nekaterih zasnovah je govor o digitalnih dvojčkih. Do zadnje podrobnosti identična svetova, da boste na primer lahko v navideznem leteli z letalnikom in posredno upravljali drona, da bo po enaki poti letal v resničnem svetu.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Bodo metaverzumi povezani? Odgovor je verjetno pritrdilen, saj glede na tehnološki razvoj nima smisla graditi zaprtih storitev, kajti s tem si po nepotrebnem omejuješ dostop do uporabnikov. Toda podjetja bodo imela različne vizije in bodo gradila različne, morda celo lokalne svetove. V njih bodo nekatere storitve privlačnejše, kot so danes v spletu. Igranje videoiger zagotovo, saj te že zdaj ustrezajo definiciji metaverzuma. Prav tako je privlačna ideja pristnejšega druženja ljudi, ki so v resničnem sveto geografsko preveč oddaljeni. Še veliko drugega bomo priča, kajti po eni strani bo navidezne svetove omejevala domišljija uporabnikov in na drugi komercialni interes ponudnikov.

Preprečiti pa bomo morali, da bi naš metaverzum postal enak Stephensonovi viziji sveta v popolni lasti korporacij. Prav tako si večina ne želi, da bi bili spet priča modeliranju sveta glede na ameriška pravila in način življenja. Ste kdaj poskusili na Facebooku objaviti fotografije naslovnice knjige za ženskim aktom? Nima smisla izgubljati besed. Toda glede na napetosti med globalnimi tehnološkimi podjetji in vladami (skoraj) povsod po svetu glede zasebnosti, svobode govora in širjenja lažnih novic, bomo morali vseeno razmisliti, kakšen metaverzum je sprejemljiv, kdo ga lahko ustvari in kako ga regulirati, da se ne spremeni v nevarno okolje, česar si prav gotovo ne želimo.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.