Še slabi dve leti do obveznega digitalnega radia v avtih
Matjaž Ropret 24. januarja 2019 ob 18:18

Digitalni radio je v Evropi že uveljavljena storitev, oprema zanj pa še ne čisto. Res je, da domačih radijskih sprejemnikov ali »stolpov« ne kupujemo več prav množično, temveč so jih zamenjali brezžični in pametni zvočniki, televizijske zvočne letve ali pa kar telefoni. »Avtoradio« pa je še vedno pomemben ali vse pomembnejši del nakupa prevoznega sredstva, če ta pojem razširimo na infozabavni sistem. Od konca prihodnjega leta bo moral biti v vseh novih avtih DAB+.

Kdor zdaj kupuje avto, bo verjetno opazil, da je digitalni sprejem, torej DAB+, na voljo pri bolj ali manj vseh modelih, toda le pri redkih je v katerem koli paketu opreme. Skoraj praviloma ga je treba naročiti posebej, doplačilo običajno ni prehudo, lahko celo manj kot sto evrov, tipično pa med stotimi in tristo evri, vendar malo kupcev naroča in čaka avto, trgovci pa tudi ne obkljukajo nujno te opcije, ko naročajo vozila za svojo zalogo. Zato se lahko komu zdi še toliko bolj »za malo«, da ta tehnologija ni vgrajena serijsko. Kaj pa bi se tistih sto ali dvesto evrov poznalo na končni ceni avta?

Čez slabi dve leti tega ne bo več, ker bo DAB v osebnih avtomobilih obvezen. Seveda novih, ti po 21. decembru 2020 v Evropski uniji ne bodo mogli več biti v prodaji (in tudi oddajanju v najem) brez digitalnega radijskega sprejema. V praksi to verjetno pomeni, da bodo proizvajalci morali reagirati prej, kajti po tem datumu niti starih zalog brez »daba« ne bodo več smeli ponujati. Kajpak, če pravilno razumemo tretji člen Priloge XI v novem Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (EECC). Takole gre:

Vsakršni avtomobilski radijski sprejemniki, vgrajeni v nov avtomobil kategorije M, ki je dostopen na trgu Unije za prodajo ali najem od 21. decembra 2020, vsebuje sprejemnik, ki omogoča sprejemanje in reproduciranje vsaj radijske storitve, ki se zagotavljajo prek digitalne prizemne radiodifuzije. Za sprejemnike, ki so skladni s harmoniziranimi standardi, sklicevanja na katere so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, ali z njihovimi deli, se šteje, da izpolnjujejo to zahtevo, ki jo zajemajo navedeni standardi ali njihovi deli.

Avtoradio oz. infozabavni sistem bo moral podpirati digitalni sprejem. Nič pa proizvajalcem ne preprečuje, da še naprej vgrajujejo tudi analogne sprejemnike (FM in AM), kar bo nedvomno tudi počeli, saj skoraj nikjer še niso niti napovedali izklopa analognega oddajanja radia, kaj šele, da bi to storili. Edina država, ki je izvedla digitalni prehod, je Norveška. Za prihodnje leto začetek tega procesa napoveduje Švica, drugod pa o takem koraku šele razmišljajo ali niti to ne. V Sloveniji so na Svetu za radiodifuzijo (SDRF) že bile pobude, naj naša država preide na DAB in ugasne ostalo z letom 2022. Toda nihče od zaresnih odločevalcev (ministrstvo, Akos, …) še ni potrdil česa takega. Niti še ni predstavil predloga, zato lahko z gotovostjo napovemo, da bo FM še nekaj časa vztrajal.

Digitalno sicer trenutno oddaja 17 radijskih postaj, kar je manj kot petina vseh. RTV Slovenija (prek enote Oddajniki in zveze), ki upravlja z omrežjem, ima v njem devet oddajnikov. Nacionalko smo vprašali, kakšni so načrti za širjenje omrežja, predvsem za vključevanje manjših oddajnikov, ki bi zagotovili domač sprejem marsikomu, ki je zdaj v »senci« signala z enega od velikih oddajnikov. Odgovorov (še) nismo dobili, ako jih, bomo ustrezno dopolnili članek. Na (odprtih) cestah sicer večinoma po naših izkušnjah ni večjih težav s sprejemom, slabše je v naseljih. Vsekakor bodo širitve oddajniške mreže nujne.

Mimogrede, če se sprašuješ, kje so našli datum 21. december. Določili so ga, da izpolnjuje pogoj »dve leti po objavi« direktive. Ta pa nosi datum 11. december 2018 in je bila v evropskem uradnem listu objavljena 17. decembra.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
5 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja