Digitalni radio je v Evropi že uveljavljena storitev, oprema zanj pa še ne čisto. Res je, da domačih radijskih sprejemnikov ali »stolpov« ne kupujemo več prav množično, temveč so jih zamenjali brezžični in pametni zvočniki, televizijske zvočne letve ali pa kar telefoni. »Avtoradio« pa je še vedno pomemben ali vse pomembnejši del nakupa prevoznega sredstva, če ta pojem razširimo na infozabavni sistem. Od konca prihodnjega leta bo moral biti v vseh novih avtih DAB+.
Kdor zdaj kupuje avto, bo verjetno opazil, da je digitalni sprejem, torej DAB+, na voljo pri bolj ali manj vseh modelih, toda le pri redkih je v katerem koli paketu opreme. Skoraj praviloma ga je treba naročiti posebej, doplačilo običajno ni prehudo, lahko celo manj kot sto evrov, tipično pa med stotimi in tristo evri, vendar malo kupcev naroča in čaka avto, trgovci pa tudi ne obkljukajo nujno te opcije, ko naročajo vozila za svojo zalogo. Zato se lahko komu zdi še toliko bolj »za malo«, da ta tehnologija ni vgrajena serijsko. Kaj pa bi se tistih sto ali dvesto evrov poznalo na končni ceni avta?
Čez slabi dve leti tega ne bo več, ker bo DAB v osebnih avtomobilih obvezen. Seveda novih, ti po 21. decembru 2020 v Evropski uniji ne bodo mogli več biti v prodaji (in tudi oddajanju v najem) brez digitalnega radijskega sprejema. V praksi to verjetno pomeni, da bodo proizvajalci morali reagirati prej, kajti po tem datumu niti starih zalog brez »daba« ne bodo več smeli ponujati. Kajpak, če pravilno razumemo tretji člen Priloge XI v novem Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (EECC). Takole gre:
Vsakršni avtomobilski radijski sprejemniki, vgrajeni v nov avtomobil kategorije M, ki je dostopen na trgu Unije za prodajo ali najem od 21. decembra 2020, vsebuje sprejemnik, ki omogoča sprejemanje in reproduciranje vsaj radijske storitve, ki se zagotavljajo prek digitalne prizemne radiodifuzije. Za sprejemnike, ki so skladni s harmoniziranimi standardi, sklicevanja na katere so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, ali z njihovimi deli, se šteje, da izpolnjujejo to zahtevo, ki jo zajemajo navedeni standardi ali njihovi deli.
Avtoradio oz. infozabavni sistem bo moral podpirati digitalni sprejem. Nič pa proizvajalcem ne preprečuje, da še naprej vgrajujejo tudi analogne sprejemnike (FM in AM), kar bo nedvomno tudi počeli, saj skoraj nikjer še niso niti napovedali izklopa analognega oddajanja radia, kaj šele, da bi to storili. Edina država, ki je izvedla digitalni prehod, je Norveška. Za prihodnje leto začetek tega procesa napoveduje Švica, drugod pa o takem koraku šele razmišljajo ali niti to ne. V Sloveniji so na Svetu za radiodifuzijo (SDRF) že bile pobude, naj naša država preide na DAB in ugasne ostalo z letom 2022. Toda nihče od zaresnih odločevalcev (ministrstvo, Akos, …) še ni potrdil česa takega. Niti še ni predstavil predloga, zato lahko z gotovostjo napovemo, da bo FM še nekaj časa vztrajal.
Digitalno sicer trenutno oddaja 17 radijskih postaj, kar je manj kot petina vseh. RTV Slovenija (prek enote Oddajniki in zveze), ki upravlja z omrežjem, ima v njem devet oddajnikov. Nacionalko smo vprašali, kakšni so načrti za širjenje omrežja, predvsem za vključevanje manjših oddajnikov, ki bi zagotovili domač sprejem marsikomu, ki je zdaj v »senci« signala z enega od velikih oddajnikov. Odgovorov (še) nismo dobili, ako jih, bomo ustrezno dopolnili članek. Na (odprtih) cestah sicer večinoma po naših izkušnjah ni večjih težav s sprejemom, slabše je v naseljih. Vsekakor bodo širitve oddajniške mreže nujne.
Mimogrede, če se sprašuješ, kje so našli datum 21. december. Določili so ga, da izpolnjuje pogoj »dve leti po objavi« direktive. Ta pa nosi datum 11. december 2018 in je bila v evropskem uradnem listu objavljena 17. decembra.
V raziskavi, ki je bila objavljena na AKOS-ovi spletni strani piše:
– 54 % anketirancev je seznanjeno, da lahko v Sloveniji radijske programe poslušamo tudi prek digitalnega radia DAB+.
15 % anketirancev ve, da v svojem avtomobilu lahko posluša radio DAB+
vir: https://www.akos-rs.si/files/Telekomunikacije/Porocila_in_raziskave/Raziskave_v_zvezi_s_koncnimi_uporabniki/2018/Mesecni-izdatki-gospodinjstev-za-storitve-elektronskih-komunikacij.pdf
Na spletni strani AKOS-a piše:
“Na podlagi prejetih vprašanj in pobud izdajateljev radijskih programov agencija ugotavlja, da obstaja interes za nova DAB omrežja. Zato agencija razmišlja o razpisu frekvenc za novo DAB omrežje.”
vir: https://www.akos-rs.si/vabilo-na-posvet-o-dab-omrezjih
V SLO DAB+ MUX-u R1 oddajajo ene radijske programe tudi v MONO in z bitratom 24 kbit/s ter z zaščito EEP-4A.
Med temi radijskimi programi je tudi Radio Antena.
Škoda da niso v zahteve razpisa za ta DAB+ MUX zapisali, da morajo vsi programi oddajati v STEREO in z zaščito EEP-3A. Tako pa se zdaj dogaja,da tam kjer je slabši signal tega DAB+ MUX-a radijske programe z zaščito EEP-3A lahko sprejemaš, radijske programe z zaščito EEP-4A pa ne.
Še ena zadeva, ki bi jo veljalo omeniti. Določba se nanaša na radijske sprejemnike, kamor sodita samo FM in DAB. Morda torej obstaja možnost, da se bo začelo forsirati playerje, ki bodo imeli samo mobilno povezavo. Ta določba se načeloma bere tako, da če želiš vgraditi FM, moraš vgraditi tudi DAB, sicer pa ne. Pogreb radijskega trga?
Še bolj natančno se bere kot – če vgradiš radio (napravo, ki sprejema prizemni radijski signal), mora biti DAB. Lahko je tudi FM in/ali AM, ni pa nujno. Seveda bi lahko vgrajevali infozabavne sisteme, ki radia sploh ne bi podpirali, ampak mislim, da to pri kupcih nikakor ne bi šlo skozi.
Lahko bi se tudi vprašali, kaj je takšnega v tem DAB+, da ti ga zaračunajo dodatnih 200€. To bi bilo lahko v radiu brez besed. Vendar fajn je na suho kasirat. Tako kot so nedolgo nazaj dodatno kasirali 150€ za usb priključek, ki ni bil vreden niti 5€.
Podobno so kar nekaj let služili z bluetoothom.
[…] Več na tehnozvezdje.si […]