Kljub evropskim razprtijam in tihi želji po ohranitvi obstoječega stanja so električni avtomobili na poti dominacije. Kaj to pomeni za evropske znamke, je drugotno vprašanje. Nič še ni izgubljenega, a če bodo zanemarjale globalne trende, jih bodo, po domače rečeno, Kitajci pojedli.
Res ne razumem odvisnosti od bencinskih hlapov in menda blagodejnega zvoka motorja na notranje zgorevanje. Niti malo nisem blažen, ko ob dveh ponoči nekaj poka pred hišo, ko prenapetež s tem kompenzira manjše naravne danosti. Mika me, da bi šel ven in ga vprašal, kje živi, v želji, da mu nekoč vrnem uslugo. Ravno toliko mi pomeni zvok trivaljnega bencinskega kavnega mlinčka oziroma prehlajenega traktorja, kakor se oglaša večina dizlov. Devetdeset odstotkov avtomobilov bi zlahka bilo električnih, pa zaradi zvoka nihče ne bi bil prikrajšan. Ravno nasprotno, nekateri bi mirneje spali. Ostalih deset naj bo na karkoli. Zaradi mene na paro, če kdo meni, da je boljša.
Razlog, zakaj to omenjam, je preprost. Ne moti me, da je Evropa omilila prepoved prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje po letu 2035. Zdaj naj bi bila pod določenimi pogoji dovoljena do 10-odstotna prodaja teh vozil. Napovedal sem, da bodo na tem področju spremembe, in dvomim, da so zadnje. Vedno se zarečenega kruha poje največ. Rezultat je že tu. V skupini Stellantis so napovedali prodajo brez omejitev modelov Citroën Berlingo, Fiat Doblò in Peugeot Rifter z začetkom naslednjega leta. Prav ste slišali. Velikoprostorci s termičnim motorjem se vračajo na slovenski trg, s tem pa tudi ambicije podjetja Emil Frey po ponovnem dosegu približno 20-odstotnega tržnega deleža.
Globalno gledano ni mogoče spregledati intenzivne rasti električnih avtomobilov, le da trenda ne vodi Tesla niti evropske znamke, temveč Kitajci. Na tamkajšnjem trgu je prodaja teh vozil že prevladala nad klasičnimi. Kitajska partija je zahtevala in ljudje so se pokorili. Naslednje leto pričakujejo, da bo število modelov preseglo tisočico, kar bo zaradi velikih proizvodnih zmogljivosti pomenilo dodaten pritisk na Evropo. Pojavil se bo še kakšen ponudnik, ki bo kupce prepričeval z agresivno cenovno politiko. Kar se je Kitajec naučil na trgih telefonov, fotovoltaike, hitre poceni mode in še kje, bo skušal unovčiti tudi na trgu električnih vozil.
Če sem se kaj naučil v tem letu, potem je to dvoje. Kitajski okus je drugačen od našega, kar se kaže v oblikovanju zunanjosti in notranjosti avtomobilov, ter da dober kitajski avto stane natanko toliko kot evropski. Zaenkrat je tako, da ugodna cena zamegli slabosti infozabavnega sistema, pomanjkanje nekaterih storitev in predvsem višjo porabo vzhodnih bencinskih agregatov. Zaradi večje konkurence med vzhodnimi znamkami bo v prihodnjem letu pritisk na cene še izrazitejši. Hkrati se je letos morda pokazalo, da Evropejci znamo izdelati dobre majhne električne avtomobile, ki niso brez duše. Petka, Katrca, Twingo in delno Puma to dokazujejo, čeprav razni Boxi in Instri ne zaostajajo prav veliko. Vsaj tolikšno zanimivost ob primerni ceni zagotovo v naslednjem letu pričakujemo še od Volkswagnovega Pola, Škodinega Epiqa in Cuprinega Ravala.
Cene električnih vozil se znižujejo zaradi večje konkurence in nižjih stroškov baterij, kljub temu pa cenovna izenačenosti s klasičnimi modeli še niso dosegli.
Dobava čipov in redkih zemljin ostaja neraziskana dežela. Ni jasno, v kolikšni meri je pomanjkanje posledica razkazovanja geopolitičnih mišic ali dejanskih težav v proizvodnji. Nekaj pa je težko spregledati. Kje so zdaj tisti gospodarstveniki in lastniki podjetij, ki so zaradi kratkoročnih dobičkov na vse pretege hvalili prodajo evropskih tehnoloških podjetij in blagovnih znamk ter zanašanje na outsourcing? Dejstvo je, da Evropa potrebuje tovarne čipov, a oživljanje področja, kjer smo nekoč nekaj veljali, ne bo poceni. Tudi to gre še kako na roko kitajskim znamkam, ki se zaradi nasičenosti domačega trga, kjer električni modeli predstavljajo več kot polovico prodaje, agresivno širijo na Zahod. Kako bo vse to vplivalo na cene, bomo občutili zelo kmalu.
Velja prepričanje, da bodo cene rabljenih vozil ostale na podobni ravni oziroma bodo za odtenek nižje. To velja predvsem za trg vozil s termičnimi motorji, medtem ko bodo prestižni SUV-ji in električni avtomobili dlje ohranjali vrednost.
Kaj bo pokazala praksa, bo odvisno od morebitnih novih posegov na trg v želji po varovanju domačih znamk. Upajmo, da to ne pomeni popolne protekcije, ki bi na dolgi rok naredila več škode kot koristi. Zanašanje na to, da nas bodo klasični motorji rešili pred kitajskimi hordami, se bo hitro izkazalo za kratkega daha. Svet, z izjemo Evrope in Trumpovega dominiona, se premika v smeri elektrifikacije, pričakovanje, da bomo ta trend obrnili, pa meji na fundamentalistično utopijo.
Brez komentarjev