Po evroposlancih so danes še pristojni ministri brez dodatne razprave potrdili nova pravila o pretočnem videu, ki bodo dokončno odpravila zemljepisno blokiranje. Pred tem jih je sredi maja s 586 glasovi za in 34 proti sprejel Evropski parlament in v kratkem bodo objavljena v evropskem uradnem listu. Potem bodo imeli ponudniki devet mesecev časa, da novost udejanjijo. Ker gre za uredbo, je ta neposredno uporabljava in državam ni treba spreminjati nobenega zakona ali česa drugega, da pravila veljajo. V Bruslju napovedujejo, da bomo njihove dobrobiti občutili v prvem četrtletju prihodnjega leta. Če bo besedilo objavljeno še junija, potem se devemesečni rok izteče marca, kar še pade v prvo četrtletje.
Evropejci med potovanji znotraj EU ne bodo več odrezani od svojih plačanih spletnih vsebih, kot so filmi, športni prenosi, glasba in e-knjige. Skupaj s koncem plačevanja za roaming je to pomemben korak k vzpostavljanju enotnega digitalnega trga, ki koristi prinaša vsakomur,
so zapisali v malteškem predsedstvu Evropske unije. Stvar je seveda v tem, do bomo zaradi novih pravil naročniški video (in glasbo, a poudarek je na televiziji in filmih) lahko gledali tudi v tujini. Princip je tak, da vsebine, za katere plačujemo, lahko gledamo kjer koli znotraj EU. Zdaj še posebej za televizijo velja načelo, da so avtorske pravice omejene na posamezno državo. In tako s storitvami mobilne televizije v tujini ne moremo početi ničesar. Po novem pa naj bi bilo drugače – uporabnik bo lahko pravice do ogleda, ki bodo sicer še naprej vezane na njegovo stalno bivališče, odnesel na potovanje v tujino, naj bo to službeno, študijsko ali turistično.
Pravila bodo veljala za vse storitve, pri katerih je uporabnik v kakršnem koli pogodbenem razmerju s ponudnikom. Zgolj potrditev piškotkov na spletni strani ali registracija za dobivanje obvestil se ne šteje kot pogodbeni odnos. In vse plačljive storitve bodo zajete v regulacijo, ker lahko preverjajo stalno prebivališče naročnikov – to je ključen del novih pravil. Za možnost ogleda v tujini se lahko odločijo tudi brezplačne storitve, kot je denimo RTV 4D, ampak morajo tudi najti način, da registrirajo uporabnike in preverijo, kje živijo.
V evropskem parlamentu izpostavljajo storitve, kot so Amazon Prime Video, Deezer, HBO Go, Netflix in Spotify. Češ da bomo odslej lahko v njihovih vsebinah uživali ne glede na lokacijo. Po pravici povedano lahko pri nekaterih (Deezer, Netflix, …) že zdaj, a razlika je v tem, da to lahko počnemo zato, ker je storitev na voljo tudi v državi, kjer smo na potovanju, in imamo na voljo tamkajšnjo knjižnico te storitve. Z novimi pravili pa nam bo morala biti storitev dostopna ne glede na to, ali je tudi v tisti državi, in videti bomo morali »domačo« vsebino. Še posebej se mi to zdi pomembno za mobilno televizijo. Ker bi tako lahko v tujini gledali domače televizijske šove, prenose tekem in še kaj, za kar smo zdaj prikrajšani. Storitve, kot so A1 Now, d3go ali Tvin po vseh razlagah novih pravil sodijo med plačljive in s tem med regulirane. Operaterji, s katerimi imamo pogodbeni odnos za te storitve tudi dobro vedo, kje uporabniki stanujemo.
Pravila vzpostavljajo pogoje za pravi enotni trg vsebin, pri čemer še vedno spoštujejo načela pogodbene svobode in modelov zemljepisnega licenciranja,
so prepričani v evropski potrošniški organizaciji Beuc. Bolj enostavno povedano – še vedno bodo lahko imetniki pravic za prenose, filme in ostalo te prodajali po državah. Ampak kdor bo plačeval naročnino za ogled takih vsebin, bo imel pravico gledati tudi v tujini, česar doslej ni bil deležen. Seveda pa ne bo veljalo obratno. V pravilih eksplicitno piše, da veljajo samo za tiste vsebine, ki so na voljo v državi stalnega prebivališča. Na ameriški ali britanski Netflix ali na Spotify, dokler ta ne bo uradno dostopen v Sloveniji, se še vedno ne bomo mogli naročiti. Nihče pa ne bo smel zahtevati doplačila za možnost gledanja ali poslušanja v tujini, to bo moralo biti vključeno v naročnino.
Kako bodo ponudniki preverjali, da se naročnik ni za stalno preselil v tujino oz. se na storitev naročil v državi, kjer je na voljo, gleda pa jo v drugi, kjer se ne bi mogel naročiti? Uporabljali bodo lahko »učinkovite in razumne« načine preverjanja. Med temi so osebni dokumenti, potrdila o plačilih, javne davčne odločbe, poštni naslovi in naslovi IP. Kakršna koli obdelava teh podatkov mora biti sorazmerna in dobro zavarovana, še posebej pri preverjanju naslovov IP.
Regulacija seveda zajema tudi vsebine, ki jih prenesemo na naprave, a te v bistvu že zdaj lahko gledamo povsod. Poanta je, da nam nehajo omejevati pretočni video (angl. streaming). Ker zdaj lahko stopim nekaj metrov čez mejo in ne morem več gledati tekme, ki sem jo spremljal na drugi strani meje. Skupaj s pretežno sprostitvijo mobilnega interneta bomo lahko kmalu povsod spremljali tekmo ali oddajo, tudi če ne bomo doma na kavču ali v bližnjem lokalu s prijatelji.
Upam, da bodo ponudnike enkrat prisili, da bodo vsebino morali ponujati na celotnem območju EU in z enako vsebino…da ne bo več potrebno uporabljati raznoraznih obvodov za uporabo Spotifya itd 😉
Samo še nekaj dni manjka do 1. aprila, ko naj bi to začelo veljati. V Voyo zaenkrat ni videti še nobenih znakov, da bi se dalo v EU dostopati do vseh vsebin, ki so v Voyo dostopne v Sloveniji. Bo iz tega res kaj?
V Uredbi najdemo tudi ta stavek: “Ta uredba bi se morala uporabljati za storitve spletnih vsebin, ki se zagotavljajo proti plačilu v denarju”. RTV4D zato ni treba implementirati možnosti dostopa do vseh vsebin iz EU.