Malo se ponavljam, toda v prihajajoči zimi bo pametno ogrevanje še bolj pomembno kot kadar koli doslej. Že prej je bilo znižanje porabe energenta dobrodošlo, vendar ni bilo – denarno in nasploh – tako usodno, kot zna biti tokrat. Namenoma ne govorim o varčevanju, saj se da z ustreznimi termostati toliko optimizirati temperature v posameznih prostorih, da nihče ne bo čutil kakšnega odrekanja, ki ga običajno razumemo kot neizbežni del »šparanja«. Zelo verjetno bo s pravo nadgradnjo in prilagoditvijo udobje v stanovanju ali hiši celo večje, poraba in stroški pa vseeno nižji.
Spomnimo se, da sta Evropska komisija in Mednarodna agencija za energijo (IEA) v svojih pomladnih priporočilih za zmanjšanje porabe, sicer bolj proti koncu, a vendarle omenili tudi namestitev pametnega upravljanja in digitalnih termostatov. To po njunih navedbah »lahko zmanjša porabo energije do 15 odstotkov, omogoča lažje nadzorovanje ogrevanja in hlajenja, ter zagotavlja uporabo najčistejše in najcenejše električne energije.« Z omenjenimi odstotki bi se kar strinjal, vsaj za desetino bi se poraba ob pravilnih nastavitvah morala znižati. Seveda pravilnih v smislu, da ogrevalni sistem ne troši energije v prazno, kolikšne so »prave« temperature pa ve vsak zase, saj so nekateri lahko celo leto v kratkih rokavih, drugi pa so tako »zmrznjeni«, da že ob prvem jesenskem hladu hodijo naokrog v jopicah in v predalih iščejo volnene nogavice.
S pametnimi termostati oz. v omrežje povezanimi glavami termostatskih ventilov verjetno največ pridobijo radiatorski sistemi. (Izbirate lahko med proizvajalci, kot so Bosch, Homematic IP, Netatmo, Tado) Običajne glave termostatskih ventilov s številčnico od nič do pet zgolj zapirajo ventil, kadar temperatura v sobi (oz. ob tipalu) doseže nastavljeno vrednost. Kjer je kakšna druga vrsta ogrevanja, denimo talno ali stensko, pridejo v poštev stenski termostati, ki vklapljajo in izklapljajo celoten sistem, tam je težje uravnavati posamezne sobe. Energent pri tem niti ni tako pomemben, vsekakor pa je najbolj aktualno zniževanje porabe električne energije ali zemeljskega plina, kajti pri obojem nas pred zimo strašijo s pomanjkanjem in še višjimi cenami, ki so že tako ali tako v zadnjem letu zbezljale.
Osredotočil se bom na radiatorje, ker sem doma optimiziral ogrevanje z njimi, nekatere od točk pa zagotovo veljajo tudi za druge načine ogrevanja. Pri klasičnih termostatskih ventilih, kaj šele pri čisto navadnih, je največja težava v tem, da ni mogoče nastaviti nikakršnih urnikov, topla (oz. vroča) voda v vse steče istočasno, ko se vklopi črpalka, ne da se izvajati sprotnih prilagoditev, ki bi se kasneje samodejno razveljavile, ne da se ničesar spremeniti na daleč in seveda ni možen preklop celotnega režima z enim samim klikom. Vse to in še kaj omogočajo pametni termostati.
Tule je vse skupaj povzeto v petih ključnih točkah:
1. Določanje in režimov in urnikov ter preklapljanje med njimi v različnih obdobjih
Poglavitno pri termostatskih glavah je to, da nastavimo, kakšna naj bo v določenem obdobju temperatura v prostoru. Potem na osnovi tega urnika prilagajajo ventil. Urnik je lahko za vsak dan v tednu drugačen, verjetno pa bo najbolj smiseln enak od ponedeljka do petka, za vikende pa nekoliko prilagojen. Na začetku se splača malo preizkušati različne možnosti, mogoče prvo zimo tudi večkrat, ko se temperature zelo spremenijo, in spremljati statistiko v aplikaciji, če jo ta omogoča, ter porabo električne energije, plina, kurilnega olja ali česarkoli že, ter na osnovi vsega tega ter lastnih občutkov optimizirati zadevo. Po prvi, zagotovo pa po dveh zimah boste imeli dva do tri različne urnike za vsak termostat, denimo enega za začetek in konec kurilne sezone in tistega glavnega zimskega, nakar lahko samo v aplikaciji spremenite na režim sezona ali predsezona in veste, da bo ogrevanje takšno, kot ga želite.
2. Zakasnjeno »odpiranje« radiatorjev
Še posebej za tiste, ki se ogrevate s toplotnimi črpalkami, a lahko tudi za druge, je smiselno zjutraj in tudi zvečer zamakniti začetek odpiranja ventilov v različnih sobah. Tako bo po eni strani sistem lažje prenesel začetno obremenitev, saj se ne bo zaloga vroče vode porazgubila po vseh radiatorjih, črpalka pa bo z muko sproti ogrevala zadostno količino nove, po drugi strani pa tudi nima smisla enako zgodaj začeti segrevati dnevne ali delovne sobe kot denimo spalnice, kopalnice in kuhinje, kjer se boste zjutraj najprej (ali zgolj) zadrževali.
3. Smiselno ogrevanje posameznih sob
V različnih sobah želimo in potrebujemo različno temperaturo ob različnih časih. Tako jo lahko za tista obdobja, ko nas ni tam, v urniku za kakšno stopinjo znižamo. S tem ne ogrevamo po nepotrebnem, hkrati pa zadržujemo tako konstantno temperaturo, ki nato omogoča hitro in energetsko učinkovito segretje na želeno, kadar pa v tisti sobi dejansko preživljamo čas. Kakšne kabinete in podobno lahko čez vikend manj ogrevamo, kuhinjo pa verjetno čez teden.
4. Sprotno prilagajanje, ki ne vpliva na urnike
Klasične termostatske glave je seveda mogoče zasukati in s tem vplivati na temperaturo v prostoru, a težava je v tem, da moramo kasneje znova spremeniti nazaj na standardno nastavitev. Pogosto tudi pozabimo kakšen ventil, denimo ko prezračujemo in ga zapremo, ali ko segrevamo kopalnico, in imamo potem v prostoru ali mraz ali prehudo vročino. Pametni znajo sami ugotoviti, da je okno odprto in za tisti čas zapreti ventil, predvsem pa vsaka ročna sprememba velja zgolj do naslednje spremembe v urniku. Če torej zvišamo z 21 na 23 stopinj, to ne bo za dolgo. Ventili imajo običajno tudi tipko, ki jih za nekaj minut povsem odpre, za hitro segrevanje prostora.
5. Upravljanje na daljavo
Termostati so povezani v sistem ponudnika in jih lahko upravljamo prek aplikacije od kjerkoli. Tako lahko z izleta ali dopusta pravočasno zvišamo temperaturo, če smo jo ob odhodu znižali. Predvsem pa lahko storimo slednje, kar takrat, ko smo še doma, zlahka pozabimo, pri klasičnih ventilih pa bi to morali na vsakem radiatorju storiti ročno in potem ne bi mogli sprožiti segrevanja pred prihodom nazaj domov.
Jasno je, da nobena rešitev ni brez določenih pomanjkljivosti. Nekateri denimo nočejo imeti domačih naprav povezanih v internet, kar vsaj določeni ponudniki omogočajo, vendar je za uporabo zgolj v domačem omrežju treba »spisati« lastno aplikacijo. Kadar »pade« internet ali ni električne energije, so termostatske glave enake običajnim, res pa se to zgodi zelo redko. V njih je treba menjavati baterije (običajno vrste AA), vendar zdržijo vsaj eno zimo, pri meni so že dve in se še vedno ne pritožujejo, zamenjal sem ju samo v enem od stenskih termostatov.
Tovrstne naprave se lahko povezujejo v domače omrežje na enega od dveh načinov. Nekateri imajo vmesnik Wi-Fi za neposredno povezavo z usmerjevalnikom, tak sistem je običajno tudi najcenejši, ker odpadejo vmesne naprave, in se nam zdi povsem primeren, če termostatov ni veliko. Drugi način je z namensko dostopno točko, ki se poveže z usmerjevalnikom oz. glavnim »satelitom« prepletenega omrežja (lahko s kablom), nanj pa se po lastnem protokolu in običajno nižji frekvenci, ki omogoča daljši doseg, povezujejo posamezni termostati. S tem ne obremenjujejo domačega brezžičnega omrežja in tudi njihova poraba je lahko zaradi tega bolj optimizirana. Sam imam tovrsten sistem z dostopno točko, a če bi bili termostati bolj razpršeni po hiši, ne skoncentrirani na en predel, bi se verjetno odločil za izvedbo prek Wi-Fi.
Investicija je seveda odvisna od izbrane tehnologije in števila naprav, v večini primerov pa bo verjetno nekaj sto evrov. Morda se res ne povrne v zimi ali dveh, toda raje prej kot slej zagotovo se, poleg tega pa moramo gledati tudi na to, da vsi čim bolj znižamo porabo energentov in to je eden najlažjih in najbolj smiselnih načinov za konkretne »prihranke«.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev