Skoraj dve leti je že tega, ko je HTC v model telefona one m8 vgradil dve kameri. Dve očesi, ki sta se bohotili na hrbtni strani. Eno za fotografiranje, drugo za globino, zaradi česar je telefon pridobil nekaj fajn možnosti, kot je naknadno spreminjanje točke ostrenja. Dlje pa zadeva ni prišla, kajti novotarija uspe, če je uporabna in ne le kratek čas zanimiva. Dvooke kamere se vračajo. Bodo doživele enako usodo?
Ugibanja o dveh kamerah v naslednjih iphonih so se začela lani, ko Apple prevzame izraelsko tehnološko podjetje Linx. Še leto prej pa so vložili patentno prijavo za sistem kamere z dvema objektivoma, pa čeprav je bil tedaj govor, da bo ena namenjena zajemu barv, druga pa jakosti svetlobe. S ciljem fotografij z manj šuma v slabših svetlobnih razmerah. Kaj se bo iz tega izcimilo pri Applu, bomo najverjetneje videli septembra, še prej pa pri njegovih tekmecih. LG ju je v mobilnik G5 že vgradil. Ena je običajna, ozkogledna in ločljivosti 16, druga pa širokogledna ter ločljivosti 8 milijonov točk. Med fotografiranjem pa izberemo tisto, ki nam v danem trenutku najbolj ustreza. Prav tako jo ima Huaweiov P9. Obe tipali sta ločljivosti 12 milijonov točk, s tem, da je druga namenjena le zajemu podatkov o svetlobi. V teoriji naj bi zato bile fotografije v slabih svetlobnih razmerah boljše, prav tako pa dvojni sistem bolje zajema črno barvo, zato je kontrastno razmerje višje.
Največji minus kamere pametnega telefona je v odsotnosti optične povečave. Bili so primeri, vendar so bili takšni telefoni debeli kot kompaktni fotoaparati, kar se ne sklada z zapovedjo, da mora biti telefon iz leta v leto tanjši. Pa saj telefoni imajo povečavo. Imajo, a digitalno. Po domače povedano, telefon naredi, kar naredimo sami v programu za obdelavo, ko označimo manjši del fotografije, ga izrežemo in povečamo. S tem pa zmanjšamo ločljivost fotografije. Pravzaprav z digitalno povečavo ne dobimo skoraj ničesar in je njena uporabnost bolj kot ne vprašljiva.
Sistem dveh kamer pa je sposoben simulirati učinek optične povečave, ne da bi potrebovali zapleten in predvsem debel sistem leč. Kako? Teorija pravi tole. Ena kamera ima širok pogled, širokokotni objektiv druge pa ozkega in vidi le izrez tistega, kar vidi prva. A to je »večje«. Postavljeni sta sicer blizu skupaj, vseeno pa imata malenkostno zamaknjen pogled, kar s sabo prinese nekaj težavic. Procesor in algoritem morata sliki kamer v realnem času združiti v prikaz na zaslonu telefona skladno z izbrano optično povečavo. S tem je povezano veliko preračunavanja, ki mu naj bi bili kos le novejši, najbolj zmogljivi procesorji. Dobimo tole. Ko fotografiramo (ali snemamo video) brez povečave, je izdelek rezultat prve kamere, z največjo povečavo pa druge, vmes pa je sestavljenka obeh. Iz tega izhaja, da bo kakovost »optične povečave« močno odvisna predvsem od zmogljivosti in dodelanosti algoritma, in tu lahko pričakujemo največ razlik med telefoni, ki bodo opremljeni z dvema zadnjima kamerama. Kolikšno optično povečavo lahko pričakujemo? Največkrat se omenja faktor trikrat, kar je sicer relativno malo, a še bolje kot nikakršna optična povečava.
Konstrukcija z dvema kamerama ima še vrsto drugih možnosti, vprašanje pa je, v kolikšni meri bodo vključene v nove telefone, saj so tudi te odvisne najprej od zmogljivosti programa – algoritma. Na prvem mestu so pričakovani boljši rezultati v svetlobno slabših razmerah, šele nato pa sledi vse drugo, ki je bolj kot ne povezano z dodatnimi učinki. Spreminjanje točke ostrenja, zameglitev ozadja, snemanje hkratnega videa v različnih ločljivostih ali z različnimi hitrostmi ter nato združevanje v en sam nekoliko drugačen in zanimivejši video ter lažje fotografiranje med snemanjem. Pričakujemo pa verjetno lahko še kaj, kar nam ta hip ni niti padlo v glavo.
Kakšen smisel ima dodajanje kamer, če se je HTC-jev poskus ponesrečil? Ponesrečil se je, ker je nudil kratkočasno zabavo, ne pa uporabne možnosti, ki jo redno uporabljamo. Optično povečavo pa redno potrebujemo. In če bodo fotografije oziroma video kakovostni, potem se zna zgoditi, da bodo čez čas vsi telefoni opremljeni z dvookimi zadnjimi kamerami. Boljši rezultati v svetlobno slabših razmerah so tudi korak naprej, le da jih večina uporabnikov niti ne bo opazila. Različni dodatni učinki pa so že vprašljivi. Z njimi je pač tako. Nekajkrat se z njimi poigramo, pozabimo nanje in jih kasneje vse redkeje uporabljamo.
Brez komentarjev