Še enkrat več veliko pompa in malo učinka
Matjaž Ropret 28. novembra 2024 ob 05:59

Pompa je bilo ogromno, sami prenosniki so se na preizkusih večinoma izkazali, a vseeno se prodajajo v marginalnih količinah. Je prehod na procesorje ARM v svetu računalnikov z operacijskim sistemom Windows znova in dokončno propadel?

Že pomladi sem rekel in zapisal, da bo to zelo verjetno zadnji poskus Microsofta in partnerjev, potem ko so že vsaj dvakrat prepričevali uporabnike, naj si omislijo prenosnik ali tablico Windows s procesorjem na osnovi arhitekture ARM, kakršna je že dolgo v uporabi pri pametnih telefonih in na katero je računalnike Mac več kot uspešno migriral Apple. Prav tako sem napovedal, da ni prav nobene garancije za uspeh, kajti omenjena poskusa, najprej z Windows RT in pol desetletja kasneje še z Windows za ARM na 32-bitni osnovi, sta kaj klavrno propadla. Za tokratnega tega še ne moremo trditi, vseeno pa za zdaj ne kaže posebej obetavno. Med drugim zato, ker oba proizvajalca procesorjev z arhitekturo x86 izboljšujeta njihovo porabo energije. In hkrati oznaka Copilot+ PC, sprva rezervirana zgolj zanje, prav tako ni pomagala prenosnikom s procesorji Snapdragon k večji prodaji, zdaj pa so jo pridobili še ostali in tudi utegne povsem zvodeneti, saj zares atraktivnih storitev na osnovi umetne inteligence, ki bi delovale lokalno, skorajda ni.

Po podatkih podjetja Canalys, ki jih je to razkrilo za spletni portal Techradar, so prenosniki s procesorjem Snapdragon X v tretjem četrtletju prepričali vsega 720 tisoč kupcev ali z drugimi besedami 0,8 odstotka vseh, ki so kupili nov osebni računalnik. Že res, da ta statistika šteje tudi namizne PC-je, kjer opcije z omenjenim čipom še ni, vendar na trgu tako ali tako prevladujejo prenosniki. Dobro desetino jih odpade na Macbooke z Applovimi procesorji M, ostalo pa so razdelijo tisti z AMD-jevimi in Intelovimi, kot že leta. V tem pogledu se torej še vedno ni nič spremenilo. Ni bilo cunamija, komajda je pljusknil viden val.  

Še ob robu sejma IFA v Berlinu je prvi mož Qualcomma Cristiano Amon pred tremi meseci hitel poudarjati, kako zadovoljni so z rezultati pri teh prenosnikih. Dalo se je razumeti, da tako glede njihovih zmogljivosti in energijske učinkovitosti kot tudi glede prodaje. Pri prvih dveh postavkah mu lahko pritrdim, tudi mene so pretežno prepričali, toda o drugem je zelo verjetno pretiraval oz. ni bil povsem iskren. Saj, kako bi tudi izpadlo, če bi v isti sapi s hvalospevi izdelkom priznaval, da jih kupci prezrejo ali preskočijo in se raje odločijo za »inferiorne« s konkurenčnimi procesorji.

Za nespodbudno prodajo je zagotovo nekaj povsem logičnih razlag. Vsaj dve smo poudarjali že ob naših testih. S Snapdragoni so namreč pretežno opremljeni prenosniki, za katere je treba odšteti najmanj tisoč petsto evrov, pogosto kar več kot dva evrska tisočaka. Ravno na tistem Amonovem nastopu obljubljenih cenejših modelov ni zaslediti še nikjer. Tudi raznolikost ponudbe je skromna in od vseh bi za kakšno dobro ceno, ne izhodiščno, priporočal kvečjemu Microsoftovega Surface Laptop, mogoče še Dell XPS 13 in Lenovo Yoga Slim 7x. Druga, enako pomembna težava je kakopak združljivost programja s platformo ARM, ki kljub precejšnjemu napredku pri tokratnem poskusu še vedno šepa. Skoraj vsak napreden uporabnik in še toliko bolj podjetje s kakšno lastno programsko rešitvijo bo našlo kaj, kar ne bo delovalo ali če že, ne v polnosti in zadovoljivo hitro. Majhno in počasi naraščajoče število uporabnikov pa ne motivira razvijalcev, da bi se potrudili s prenosom programov v okolje ARM in nato še s posodabljanjem in odpravljanjem hroščev. Zato se glavnina kupcev raje odloči za preverjeno in zanesljivo delujočo opcijo. Microsoft, Qualcomm in vse ostale čaka še veliko dela, če želijo s tovrstnimi PC-ji zares doseči preboj. V kolikor je ta pri tako veliki bazi uporabnikov – Apple ima mnogo manjšo – in z računalniki ARM zgolj kot eno od (pretežno enakovrednih) opcij sploh možen.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja