Vojna v Ukrajini je naplavila »napako« v zasnovi sprejemnikov, ki največ težav povzroča pri civilni uporabi sistemov satelitske navigacije. Poleg motenja sprejema signala je nevarno še podtikanje lažnih zemljepisnih koordinat.
Če se vam zdi čudno, da ima Iran tako napredne brezpilotne letalnike, da jih celo Rusi kupujejo na tone, potem velja prebrati naslednje. 5. decembra 2011 so Američani nad Iranom, blizu mesta Kašmar, izgubili izvidniški dron RQ-170 Sentinel. Iranci so sporočili, da so ga zajeli celega, kar naj bi, z izjemo manjših vidnih poškodb na trupu, potrjevale satelitske slike. Kako to? Če je verjeti trditvam iranskega inženirja, so ga preprosto ugrabili. Najprej so motili satelitske in zemeljske povezave s središčem za nadzor letenja, da je preklopil na sistem avtopilota in se začel vračati v Afganistansko bazo. Sledilo je podtikanje lažnih navigacijskih signalov, ki so ga vodili do pristajališča v Iranu. Njegova pamet je ves čas mislila, da se vrača domov, a je namesto tega pristal v sovražnikovih rokah. A ker je bila med pristajališčema manjša razlika v nadmorski višini, se je pri pristanku poškodoval. Iranci so nato uporabili obratno inženirstvo ter začeli razvijati svoj program brezpilotnih letalnikov, ki je, kot vidimo, bolj razvit kot v nekaterih daleč bogatejših državah.
Če je občutljiva vojaška oprema, kako ne bi bila civilna. Danski kapitan trajekta v Baltskem morju pripoveduje, kako so konec leta 2022 pri polni hitrosti plutja nenadoma vse satelitske naprave (konkretno za sistem GPS) na krovu nenadoma »odpovedale«. Ker so o podobnih okvarah poročali z drugih ladij, ni šlo za pokvarjeno opremo, temveč za nekaj drugega. Nenadoma, kot se je pojavila, je okvara v nekaj minutah izginila. Neuradno so krivdo pripisali Rusom. Ravno takrat sta dve njihovi ladji pluli na določeni medsebojni razdalji, zato se je pojavil sum, da sta bili opremljeni z motilci sistema GPS. Čeprav imajo plovila še druge načina navigacije, se predvsem zaradi zanašanja na satelitsko zaradi takšnih težav zlahka zgodijo nesreče. Ladje trčijo ali nasedejo v plitvinah. Še bolj kot ladijski, se na satelitsko navigacijo zanaša letalski promet, kjer imajo okvare zlahka bolj dramatične posledice.
Novembra 2023 naj bi se po podatkih neodvisne organizacije Ops Group pripetilo pet incidentov podtikanja, večina na Bližnjem vzhodu. Eno letalo naj bi pomotoma iz Tel Aviva poletelo proti Libanonu in drugo skoraj vstopilo v iranski zračni prostor, kar je v določenih okoliščinah lahko nevaren manever.
Dvoje je možno izluščiti iz teh primerov. Ker so radijski signali satelitov, na osnovi katerih satelitski sprejemnik izračuna zemljepisno dolžino in širino, šibki, jih je razmeroma lahko blokirati z bližnjim motilcem radijskih signalov. Uspešno motrenje pomeni, da sprejemnik ne more izračunati položaja in ne moremo vedeti, kje smo. Uporabiti moramo druge sisteme orientacije v prostoru in navigacije, torej ni nujno, da v hipu »oslepimo« in se vrnemo v kameno dobo. Bomo pač drugače med potovanjem z avtomobilom ali potepom po mestu našli cilje. Nekajkrat se bomo izgubili, a na koncu človek vedno pride tja, kamor se je namenil. Bolj nevarna je druga grožnja. Namesto da bi preprosto blokiral sprejem signala, napadalec na sprejemnik pošlje lažne satelitske signale. Ker so močnejši, jih ta z veseljem sprejme, a nato položaj izračuna napačno. Naenkrat se znajdemo daleč stran od resničnega položaja, kar je zlahka nevarno, ne glede kolikšna je napaka in kakšen je namen podtikanja lažnih koordinat. V resnici je podtikanje bolj nevarno od motenj. Če satelitska navigacija nekaj časa ne deluje, si piloti pomagajo z inercialnim referenčnim sistemom (IRS). A le kratek čas, saj je sistem nagnjen k odstopanju, zato ga je treba redno kalibrirati s satelitskimi sistemi. V primeru podtikanja lažnih signalov seveda IRS ne nudi nikakršne zaščite.
Zdi se, da v bližnji prihodnosti ne bo hitre rešitve. Po mnenju Ops Group so sistemi za nadzor letenja nezaščiteni pred takšnimi napadi. Ti tako razkrivajo temeljno napako v zasnovi elektronskih naprav, ki se uporabljajo v letalstvu. Pri tem ni pomembno, ali navigacija temelji na sistemu GPS ali drugih sistemih, kot so evropski Galileo, ruski GLONASS ali kitajski Beidou. Medtem kot za motenje ni zdravila, razen uničenje motilnega sistema, se je proti podtikanju možno boriti. Satelitski sprejemniki bodo morali postati robustnejši ter manj občutljivi na motenje in podtikanje. Eden od načinov razlikovanja lažnega signala od pravih je sledenje izvora. Napadi z lažnimi signali se običajno izvajajo s fiksne točke na zemlji, zato jim je mogoče slediti. Po drugi strani pristni satelitski signali vedno izvirajo iz več satelitov hkrati. Oblikovati bo treba centralizirani sistem poročanja o nepravilnem delovanju in po mnenju evropske organizacije za varnost v zračnem prometu EASA razmisliti o rezervnih sistemih, ki bodo zagotovili storitev navigacije neodvisno od satelitskih sistemov. Lažje reči, kot storiti. Na milijone sprejemnikov je v civilnih napravah. Samo pomislite, koliko telefonov je v obtoku, da drugih naprav s sprejemnikom od ur, kolesarskih računalnikov, avtomobilskih navigacij in še marsičesa ne omenjam. Zamenjati vse je misija nemogoče. Če se bodo motnje nadaljevale in pojavile še drugod po Evropi in svetu, potem se bomo morali z njimi sprijazniti in izobraziti pilote, kapitane ladij in še koga, kako prepoznati in se odzvati na navigacijske težave.
- Novih 35 milijonov evrov za spodbujanje nakupov električnih vozil
- Še vedno tako zelo bedasto, da je že zaradi tega odlično!
- KRATKI TEST Xiaomi Watch S4 (41 mm): Poudarek na lepoti, malo manj na …!
- PRVIČ VIDENO KGM Torres Hybrid: Zdaj s kančkom električne pomoči, ki jo je več kot potreboval
- Francoski prestiž in udobje za dolge poti (#video)
Brez komentarjev