Še Amazon ima v teh časih težave, kaj šele manjši trgovci
Matjaž Ropret 31. marca 2020 ob 06:38

V petek sem na nemškem Amazonu naročil nekaj za otroke, da vnesemo malo nove zabave v ta izolacijski čas. Prvi del kupljenega sem dobil včeraj, glavni kos menda prihaja danes. Pri tem pa sem imel srečo, da naročanja nisem odlagal na vikend in da sem poklikal (pet evrov dražjo) hitro dostavo. Kajti čez vikend je Amazon ustavil dobavo praktično vseh »nenujnih« izdelkov tudi za kupce v matičnih državah, pošiljanje v tujino pa je sploh zunaj vseh prioritet.

V Amazonu so za tiskovno agencijo Reuters potrdili, da so v Italiji in Franciji začasno prekinili sprejemanje naročil, ki niso iz kategorijo nujnih potrebščin. V njihove preostale evropskih izpostavah pa nujnim nakupom dajejo očitno prednost. Razlog je veliko povečanje naročil, ki ga tudi največji svetovni trgovec ne zmore obdelati in zato prihaja do zamud. Dokler se situacija ne umiri ali ne zagotovijo dodatnih kapacitet, bo tako prednost imeli zdravstveni in gospodinjski pripomočki, izdelki za osebno nego, špecerija, izdelki za dojenčke, industrijski in znanstveni pripomočki in hrana za domače živali. Kupce, ki niso iz države, kjer ima Amazon izpostavo, torej tudi za Slovence, pri malodane vsakem izdelku pričaka obvestilo, da je v »njihovo regijo trenutno omogočeno zgolj omejeno pošiljanje in da se trudijo to izboljšati.«

Poskus, izveden včeraj popoldne, z naročanjem tekočine za kontaktne leče, ki verjetno sodi med napol nujne zadeve, je pokazal, da naj bi mi jo poslali, bi jo pa s standardnim načinom lahko pričakoval sredi aprila, z ekspresnim pošiljanjem pa v petek. Če bi vpisal nemški naslov, pa bi paket s hitrim pošiljanjem dobil danes, sicer pa v četrtek. Podobni termini so bili tudi, ko sem v košarico odložil prenosni zvočnik, a bi še v Nemčiji trajalo kakšen dan dlje. Seveda pa je težko vedeti, ali bi eno in drugo čez dobra dva tedna res dobil.

Prva dva tedna teh razmer (v Sloveniji) je kazalo, da so tovrstno obdobje preslabo pripravljene pričakale predvsem živilske trgovine. Sparu se je pravzaprav sistem podrl že prej, Mercatorjeva spletna trgovina pa je tudi zdržala samo prvi dan ali dva, preden se ni več dalo naročati in so se dobave zamaknile na deset do štirinajst dni čakanja. Kasneje so »uvedli« dodatno z manjšim naborom izdelkov in manj kraji za dostavo. Ideja se mi ne zdi neumna, a bi jo morali izpeljati drugače, precej poenostaviti zadevo. Meni se, ker verjetno moj naslov ne sodi »med podprte«, okleščena trgovina ne prikaže – v osnovi naj bi se, če bi uporabnik izbral dostavo na dom. Trgovec bi moral to ali postaviti ločeno ali privzeto trgovino začasno spremeniti, brez nepreglednega iskanja med sličicami, ampak z jasnim seznamom, kaj je na voljo. Pač izbrati po nekaj vrst vsakega od osnovnih živil, narediti ustrezne zaloge v nekaj skladiščih in to v tabeli ali drugi enostavni obliki za klikanje ponuditi kupcem. Nato pa razvažati. Vsako kompliciranje, tako glede logistike kot glede spletne pojavnosti in s tem potrebne pasovne širine, je v teh časih odveč. Če tega ne bo zapopadel Mercator, bo pa kdo drug.

Težave imajo menda tudi manjši spletni trgovci, ki jim po več dni ne uspeva zapakirati in odposlati naročenega. Morda je tudi njih presenetilo povečanje naročil, morda imajo napačne (zavajajoče) podatke o tem, kaj je dejansko na zalogi, in se morajo potem izmotavati ter zavlačevati, preden izdelke dobijo od uvoznikov ali drugih dobaviteljev, v nobenem primeru pa si ne delajo usluge za naprej. Kdor z njimi ne bo zadovoljen v tem času, ko je res treba kupovati po spletu in ko je na voljo manj alternativ, kje dobiti nujen pripomoček, se bo tudi kasneje izogibal teh trgovcev. Treba je torej vzdrževati visok nivo storitve, kar glede na komentarje po »mrežah« še uspeva EnaA, Mimovrste in nekaterim drugim, ter odkrito komunicirati s potrošniki. Zguljena fraza pravi, da je kriza tudi priložnost. Vsaj za spletne trgovine to tokrat celo velja, a jih ni tako zelo veliko, ki to priložnost dobro izkoriščajo.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja