Mlajšim zna biti animiran film zaradi kričečih barv in hitrega dogajanja silno zanimiv, medtem ko bodo starejši začudeni, koga vse so stlačili v zgodbo! Toda kljub temu ga je zabavno gledati v družinskem okolju.
Zdi se, da je nekdo resnično želel resetirati franšizo Scooby Doo, da bi jo približal sodobnemu otročaju, ki ga bolj kot animirani filmi zanimajo vplivneži na Youtubu in Tik Toku. Reference na sodobne kulturološko dogajanje se namreč nizajo, kot bi jih izbirali preko palca. S pritiskanjem gumba naključno v internetnem iskalniku. Simon Cowell mora zatolči samozavest cmerastih milenijcev Shaggyja in Scooby-Dooja v podenj na začetku ter odpreti pot čudnemu poteku zgodbe in morda še bolj čudnemu izboru likov studia Hanna-Barbera. Ira Glass in Ruth Bader Ginsburg sta svetovni javnosti manj znana Američana, a sta onkraj Atlantika dovolj pomembna, da sta si zaslužila omembo, poleg fenomena Anonymous, Ikee in Gerarda Depardieua. Sicer pa je meni neljubše prizor fušanja na ritme skladbe »Shallow«.
Originalnim članom skupine, poleg Shaggyja in Scoobyja so v njej še Fred Jones, Daphne Blake in Velma Dinkley, družbo dela plejada likov iz drugih risank. Dee Dee Skyes, Captain Caveman, Dynomutt, Blue Falcon na strani zmedenih in dobrih, ter zlikovec Dicka Dasterdlyja, katerega legendarni partner, godrnjači pes Muttley, se pojavi v stranski vlogi. Zgodba je načeloma preprosta, kot se za risanko spodobi. Dick bi se rad dokopal do zaklada iz Podzemlja grške mitologije, ki ga straži triglavi pes Cerberus. Izkaže se, da je Scooby-Doo zadnji potomec Paritasa, ljubljenčka Aleksandra Velikega, ter edini, ki je sposoben odpreti vrata. Tako! Vse je pripravljeno za epski boj med dobrim in zlom. Jasno je, katera stran bo slavila, zabavnejše je gledati, kako!
Risanke, še posebej takšne, kot je originalna Scooby-Doo so namenjene otrokom, ne odraslim, ki nato pametujemo, kako dobro so se pisci scenarija odrezali. V tem filmskem žanru je ta namreč na prvem mestu, risanje in animacija na drugem, sploh ker dandanes večina posla opravijo računalniki. Zatorej o podrobnosti likov in kakovosti animacije nima smisla izgubljati besed. Bolj kot ne je odlična in na ravni sodobne tehnologije, čeprav jim je uspelo zadržati nekaj tistega žlahtnega videza sedemdesetih let. V tem pogledu mi je film všeč, čeprav v mladosti nisem bil preveč navdušen nad jokavima in bojazljivima protagonistoma. Še vedno sta in to mi je postalo do nekje všeč, saj je njun zaščitni znak. Tako kot obsedenost s hrano. Takisto bi se lahko razburjal nad tem, katere like so vključili v zgodbo. Če so zanimivi in do nekje so, a ni potem vseeno. Film Scooba! je daleč od umetniškega dela, niti ni eden boljših letos, toda ne morem spregledati, da je preprost in zabaven. Ura in pol nama je s hčerko minila, kot bi mignil. To pa tudi nekaj velja, še posebej, ker sva ga gledala na televiziji in nama ni bilo treba plačati vstopnice za kinematograf. V tem primeru bi verjetno razmišljal drugače.
Kaj: Animirani celovečerni film Scoob! nežno naslonjen na original iz leta 1969!
Kje: televizijski program HBO
Ocena 2,5: Film sam po sebi ni prav nič poseben in v ničemer ne izstopa, toda silno zanimivo ga je gledati skupaj z otrokom.
Priporočilo: Primerno prav za vse. Če vam le ni težko gledati bojazljivih glavnih junakov!
Brez komentarjev