Če je Samsung telefone serije Galaxy S običajno predstavljal konec februarja ali marca, nekajkrat ob robu sejma MWC v Barceloni, in nato lani že sredi januarja, se je tokrat odločil za vmesni termin. Trojico Galaxy S22 bo sicer mogoče kupiti konec meseca, toda to bo kmalu, lahko pa zdaj povemo ključne podatke o novincih, v tem članku o dvojici, ki bo zanimala veliko večino potencialnih kupcev, v ločenem pa še o različici Ultra, ki bi se lahko imenovala tudi Note.

Enako kot že od serije S8 leta 2017 naprej, tudi tokrat osnovo predstavljata dva modela, ki se razlikujeta po velikosti in še nekaterih podrobnostih. Galaxy S22 nagovarja ljubitelje manjših telefonov, je tudi cenejši, v osnovi sicer enak, toda z nekaj manjkajočimi lastnostmi, in seveda z manjšim zaslonom ter baterijo. Galaxy S22+ po drugi strani ponuja podobno velik zaslon, kot jih srečamo v večini sodobnih mobilnikov, ter podporo za nekatere tehnologije, ki jih v manjšega brata niso vgradili. Nad njima je potem še S22 Ultra za kupce, ki želijo napravo z vsemi zmožnostmi, od fotoaparata z dvema teleobjektivoma in najboljšega zaslona do pisala (ki ga je tokrat mogoče pospraviti v ležišče v sami napravi).Prejšnji generaciji sta dali nekako obrnjeno sliko, zato bo zanimivo videti, kako se bodo korejski izdelki izkazali letos. Modela S20 in še posebej S20+ z res prefinjenim ohišjem (ukrivljen zaslon, prestižni materiali) sta pustila zelo dober vtis, S20 Ultra s preveč težavami (samodejno ostrenje in neprepričljivi rezultati pri ključni lastnosti – fotografiranju, predebelo ohišje) je ostala v spominu kot precejšnje razočaranje. Nato sta S21 in S21+ pomenila korak nazaj, saj ni bilo omembe vrednih izboljšav (še posebej na foto-video področju), dizajn in materiali ohišja pa so bili manj prepričljivi. Po drugi strani pa je S21 Ultra odpravil vse napake predhodnika in bil neizpodbitno eden najbolj dodelanih ter posrečenih telefonov lanskega leta. Na S22 in S22+ je torej, da na podoben način prepričata v cenovnem razredu, ki se večini še ne zdi popolnoma pretiran.

Najprej se ustavimo pri ohišju. Tokrat so tako spredaj kot zadaj uporabili najnovejše in najbolj odporno steklo Gorilla Glass Victus+. S tem bi moral biti občutek v roki precej drugačen kot lani, vsaj tako dober kot pri S21 Ultra, ki je bil opremljen z Victusom (brez plusa), in kot še trdijo v Samsungu, »tako lahko manj skrbite ob nerodnih padcih.« Nič sicer nimamo proti plastiki, ob padcih telefona na trdna tla je še bolj primeren material, in večina tako ali tako prenaša telefone naokrog v ovitkih, toda glede na cene in pozicioniranje teh izdekov se plastično hrbtišče preprosto ne spodobi. Ogrodje je izdelano iz najbolj trdnega aluminija, ki so ga prvič omenjali pri lanski Ultri, in ohišje je zaščiteno proti vodi in prahu po standardu IP68. Barve so tokrat štiri. Poleg klasičnih črne in bele še zelena (brez kakšnega pridevnika!) in rožnata (»rožnato zlata«).

Drugo področje s konkretnimi spremembami so kamere. Lanske so bile v bistvu predlanske, pri čemer sta glavni in ultraširoki objektiv še nekako držala korak s konkurenco, toda »teleobjektiv«, ki se je v bistvu zanašal na čisto rahlo (1,1-kratno) optično povečavo in preobilico pik na 64-milijonskem tipalu za končni »zum«, ni ravno prepričal. Tokratni sklop objektivov, ki so jih pri teh dveh modelih skrili v podobno, enotno izboklino kot lani (za moj okus lepše kot izpostavljene posamične pri novi Ultri), je zato precej drugačen. Glavni premore za (po površini) skoraj četrtino večje tipalo s 50 milijoni pik, kar zagotavlja več zajemanja svetlobe in, kot obljubljajo, boljše podrobnosti, lepše barve ter izstopajoče nočne posnetke. Teleobjektiv ima tokrat pravo trikratno optično povečavo, tipalo je 10-milijonsko, zaslonka pa solidnih f/2,4 (pri glavnem objektivu je f/1,8). Ultraširokokotni objektiv je ostal pri 12-milijonskem tipalu in se ponaša z zaslonko f/2,2. Enaka je pri selfijevski kameri, ki ima tako kot teleobjektiv 10-milijonsko tipalo. Tu bi morda pričakovali kaj več. Naj bi pa tehnologija samodejnega kadriranja pomagala, da bodo vsi, ki se pojavijo pred kamero, dejansko na sliki in izostreni. Menda umetna inteligenca novih procesorjev pomaga k še natančnejše fotografije v portretnem načinu (upam, da ga bodo v sami aplikaciji končno poimenovali tako, namesto napačnega prevoda »pokončno«).



Za delovanje obeh skrbi procesor, izdelan v proizvodnem procesu 4 nm, kar je še dodatna miniaturizacija posameznih elementov (tranzistorjev) na čipu v primerjavi z lani (5 nm), čeprav se lahko pojmovanje tega razlikuje od proizvajalca do proizvajalca, še posebej zaradi zlaganja v višino. V Evropi pričakujemo Samsungov Exynos 2200, medtem ko bodo ZDA in nekatere druge regije deležne Qualcommovega Snapdragona 8 prve generacije. Koliko so bosta po zmogljivostih, porabi energije, obdelavi fotografij, umetni inteligenci in grafičnem delu blizu, je težko reči. Pri grafiki bi morda Exynos celo lahko imel prednost, kajti Samsung se je za razvoj tega dela povezal v podjetjem AMD, enem od dveh glavnih izdelovalcev grafičnih kartic za osebne računalnike, čeprav tega na predstavitvi niso omenjali. Pri obeh je delovnega pomnilnika 8 GB, prostora za podatke pa lahko 128 ali 256 GB, odvisno, koliko kupec odšteje za telefon.

Zaslona s polno visoko ločljivostjo imata tokrat 6,1- in 6,6-palčni diagonali, kar je za odtenek manj kot lani (6,2 in 6,7), vendar ta podatek sam po sebi ne pove ničesar. Kot vemo iz prakse, je zaslon pri Galaxyju S21 FE po uradnih podatkih manjši (6,4 palce) kot pri S20 FE (6,5 palcev), toda v resnici je skoraj 2 mm širši (in približno toliko tudi nižji) in zaradi tega večina vsebine na njem izpade bolje. Povsem lahko so tudi tu storili kaj podobnega. Še bolj pomembni pa sta dve drugi izboljšavi. Osveževanje zaslona se tokrat dinamično prilagaja od 10 Hz do 120 Hz, kar znižuje porabo baterije v primerjavi s konstantnim 120-herčnim osveževanjem, svetilnost zaslonov OLED pa gre lahko do 1300 kandel na m2 pri manjšem in kar 1750 kandel pri večjem. Ne za dolgo in ne po celotni površini, toda za uporabo na soncu ali ogled vsebin HDR so to odlični podatki.

Baterija in polnjenje je področje, kjer je Plus v nesporni prednosti. Kapaciteta je večja – 4500 mAh proti 3700 mAh – in žično se lahko polni s 45W, medtem ko se pri manjšem z največ 25W. Pri nobenem sicer polnilnik ni priložen. Na voljo je brezžično polnjenje, pri obeh z največjo močjo 15W, in tudi v obratni smeri, za polnjenje slušalk ali ur. Jasno je, da oba podpirata povezovanje v omrežja 5G, enaka je tudi podpora za bluetooth 5.2, v preostali povezljivosti pa so določene razlike. Za brezžična omrežja manjši ponuja združljivost s standardom Wi-Fi 6 (in seveda tudi vsemi starejšimi), večji pa z Wi-Fi 6E, ki izkorišča še frekvenčni pas 6 GHz, poleg 2,4 in 5 GHz. Zgolj Plus tudi ponuja brezžično komunikacijo ultra široke pasovne širine (UWB), ki se resda ni posebej prijela, je pa v uporabi za sledilnike stvari SmartTag+.
Operacijski sistem temelji na Androidu 12, a je, pričakovano, konkretno preobražen v uporabniški vmesnik ter funkcionalnosti One UI 4.1. Samsung obljublja posodobitev na »do štiri« naslednje različice Androida (torej vse do 16).

Cena za Galaxy S22 s 128 GB prostora za podatke bo 849 evrov, z 256 GB pa 899 evrov, seveda priporočamo teh 50 evrov doplačila. Za S22 Plus z 256 GB bo treba v prosti prodaji odšteti 1049 evrov. Prednaročila so že odprta, v prodaji pa bosta telefona čez dva tedna.
Fotografije: Samsung






Super in hvala za prispevek, sam imam S21+, pa bo zdržal še kakšno generacijo zraven. Dobra baterija bo očitno še boljša in hitrejše polnjenje. Upam, da kaj takšnega, kot pri ženinem Xiaomi Mi 11 Lite 5G NE, kjer dejansko vidiš, ko se številke spreminjajo, neverjetno.
Hitro polnjenje ni nič revolucionarnega, prav tako močno skrajša življensko dobo baterije.
Dobra baterija? Mogoče povprečna…v tej generaciji je še manjša kot pri S21…
Komplet S22 lineup je totalno razočaranje…