Stopničko nižje od Ultre, letos še bolj prepričljive kot kdajkoli, sta manj pretenciozni in tudi cenejši »običajni« esštiriindvajsetici. Oba se znova kažeta za zelo varni izbiri.
Lanska linija je bila manjša izjema. Po eni strani je uporaba procesorjev Snapdragon tudi v Evropi pomenila pridobitev, a po drugi so kupci to tudi (sicer na samo zaradi tega razloga) konkretno plačali. Letos smo nazaj na Exynosih, kar tokrat ne predstavlja tako velike razlike, in cenovno malce nižje, kar je sploh pozitivno. Razlika tudi v samem izgledu telefonov ni povsem zanemarljiva, kar malo sem presenečen nad oblikovanjem in občutkom pri uporabi.
Procesor | Exynos 2400, 4nm, 10 jeder, 1×3,2 GHz, 2×2,9 GHz, 3×2,6 GHz, 4×1,95 GHz; Xclipse 940 |
Omrežja | GSM/ HSPA/ LTE / 5G, SIM (2) in eSIM v stanju dvojne pripravljenosti |
Zaslon | OLED, 17 cm (6,7 palca) ali 15,75 cm (6,2 palca), 1.440 x 3,210 ali 1080 x 2340 pik, 2.600 kandel (točkovno), osveževanje 1 – 120 Hz, HDR 10+ |
Kamere | Glavna: 50 MP, f/1,8, 24 mm, 1/1.56″, optična stabilizacija; tele: 10 MP, f/2,4, 67 mm, 1/3.94″, optična stabilizacija; širokokotna: 12 MP, f/2,2, 13 mm; 1/2.55″ sprednja: 12 MP, f/2,2, 26 mm |
Vmesniki | Wi-Fi 6e, Bluetooth 5.3, NFC, satelitski sprejemnik |
Biometrija | Čitalnik prstnih odtisov pod zaslonom |
Operacijski sistem | Android 14, One UI 6.1, sedem let podpore |
Pomnilnik | 8 GB RAM; 256 GB, ni reže za kartico |
Baterija | 4.900 mAh ali 4.000 mAh, 45 W ali 25 W žično polnjenje, 15 W brezžično polnjenje |
Materiali in odpornost | aluminij, steklo Gorilla Glass Victus 2; IP68 |
Mere | 158,5 x 75,9 x 7,7 mm ali 147 x 70,6 x 7,6 mm |
Masa | 196 g ali 167 g |
Priporočena cena | 1.150 € ali 960 € (pri obeh 256 GB) |
Ta opis se bo v veliki meri nanašal na model Galaxy S24+, ki sem ga pretežno uporabljal in ki ga tudi bolj priporočam kot manjšega »brata«, razen zagrizenim ljubiteljem pomanjšanih telefonov. Slednji bodo z Galaxyjem S24 dobili bolj ali manj enako reč, z izjemo velikosti baterije in zaslona, če le izberejo različico z 256 GB prostora za podatke, ki premore enako hiter bliskovni pomnilnik, tista s 128 GB je namreč počasnejša. In glede na to, da bo prostor pri njej hitro zapolnjen, jo že zaradi tega odsvetujem. Plus je resda manj ergonomski kot so bili predhodniki pred leti, ko je Samsung še prisegal na prijetno zaobljene linije in ukrivljene zaslona, kajti ravne ploskve na vseh stranicah pomenijo, da ne sede enako lepo v dlan. Vseeno se da navaditi na njegovo velikost in predvsem je dokaj lahek. Seveda pa je na voljo manjši S24, ki se ga da zelo lepo objeti, in ima čisto spodobno zaslonsko površino (večjo, kot predhodniki). Ogrodje daje zelo trden občutek, hrbtišče je iz standardnega matiranega stekla, ki je prijetno za otip in dokaj solidno skriva prstne odtise, ne pa povsem. Izbokline objektivov so znova posamične in ne štrlijo pretirano iz osnovnega nivoja, toda telefon se konkretno guga, če tipkamo po njem, ko je na mizi. Po fotografijah sem pričakoval, da gre za nežnejšo evolucijo, toda dve leti star S22+ in novinec ni oblikovno nista zelo blizu. Slednji je celo bolj podoben nečemu, kar se začne s črko i. Zanimiva je tudi optična prevara, da telefon izpade višji, kot je v resnici. Kljub skoraj enakim dimenzijam zunanjosti so uspeli vanj vgraditi kar opazno večji zaslon. V tem pogledu res komajda še zaostaja za Ultro.
»Ubili« so rdečo
Sam zaslon ima znova kopico pridevnikov v uradnem imenu, se je že okitil z nekaj lovorikami in je nedvomno v vrhu OLED-ov, ki jih lahko najdemo v pametnih telefonih. Končno so tudi nazaj dvignili ločljivost na QHD, kar sicer za sabo potegne manjšo privzeto pisavo in verjetno tudi višjo porabo energije (nekoliko krajše trajanje baterije), vendar je zaslon v osnovi nastavljen na polno visoko ločljivost, uporabnik pa se lahko odloči za izvirno, če želi. Svetilnost je višja, osveževanje znova dinamično od 1 Hz do 120 Hz, ni pa deset bitnih barv, s katerimi se ponašajo določeni kitajski konkurenti. Težko rečem, da se to kjerkoli pozna (pri tem telefonu ali pri onih, ki se kitijo s tem podatkom), mi pa ni všeč barvna kalibracija, in glede na to, da je Samsung že napovedal posodobitev, ki bo prinesla možnost povečevanja »saturacije« prikaza, očitno še zdaleč nisem edini. Po eni strani bi najbrž moral zaploskati korejskemu podjetju, da je vendarle vsaj nekje vzelo bolj zmeren pristop namesto standardnega »navijanja« barv, toda rdeča je res preveč medla in bi morala nekoliko bolj zasijati. Ko dokončujem tale opis, posodobitve še ni.
Tradicionalno imajo telefoni serije Galaxy S dobre zvočnike in ta dva nista izjemi. Predvsem mi je všeč precejšnja uravnoteženost, za gledanje Youtuba je tako kakovost kot glasnost odlična, a tudi glasbo se da mirne duše poslušati, morda celo kvalitetneje kot na kakšnem majhnem, povprečnem zvočniku. Še vedno je Samsung eden redkih proizvajalcev, ki v uporabniškem vmesniku sistema Android nudi enostavno preklapljanje med zvočnimi izhodi (vgrajeni zvočniki, slušalke, …).
Exynos tokrat ni napačen
Plus ima vgrajeno večjo baterijo, toda preizkusi so pokazali, da je avtonomija tudi pri »običajnem« zelo podobna, če ne celo boljša. Oba zlahka zdržita cel dan intenzivne uporabe in še kaj zaloge ostane, seveda pa bo težko to razmak med polnjenjema raztegniti na dva dni. Glede na obremenitveni test bi telefona v eni uri »mučenja« na najvišjih zmogljivostih porabila slabo tretjino baterije, torej bi zdržala tri ure take uporabe, pri običajni to pomeni najmanj dvakrat, če ne trikrat več dejavne uporabe. Pri vedno vključenem zaslonu je treba računati na vsaj pol odstotka »minusa« na uro. Polnjenje je pri Plusu lahko z največ 45 W na ustreznem napajalniku, medtem ko mali podpira vsega 25 W. V nobenem primeru ne gre zelo hitro in tudi brezžično kar traja, a je vsaj na voljo.
Zagotovo marsikoga zanimajo zmogljivosti procesorja Exynos 2400. V primerjavi s prejšnjim, Exynosom 2200 v seriji Galaxy S22, je napredek občuten. Geekbench denimo pokaže skoraj dvakrat višje zmogljivosti, tako procesorske kot grafične, in oboje so tudi povsem na ravni Snapdragona 8 tretje generacije. Vsaj na tem testu. Obremenitveni daje nekoliko manj spodbudno sliko, a še vedno dovolj dobro, saj je upočasnjevanje podobno, zmogljivostni nivo pa sicer za kakih 15 do 20 odstotkov nižji, a višji od prejšnjih Samsungovih procesorjev. V vsakdanji uporabi sta telefona izredno odzivna in hitra, tudi kakšnega pretiranega segrevanja nisem zaznal. Seveda bi raje imel Snapdragona, še posebej ob upoštevanju cene in ponavljajoče se netransparentnosti korejskega podjetja o tej temi.
Fotografija: Dobro, vendar brez posebnosti
Fotografsko področje je morda celo najbolj pomembno pri tovrstnih telefonih, zagotovo ga proizvajalci najbolj izpostavljajo. Tu česa pretresljivega ali vsaj vznemirljivega novinca ne prinašata. Strojna oprema je enaka kot pri lanskih predhodnikih in tudi rezultati se bistveno ne razlikujejo, niti od letošnje Ultre, razen pri povečavah, večjih od dvakratnih, kjer pride do izraza naprednejši teleobjektiv v dražjem telefonu. Malenkostne razlike, predvsem pri barvni temperaturi in v določenih okoliščinah in načinih (npr. portretnem) še pri detajlih, se opazi tudi pri glavnem objektivu. Toda to so res take podrobnosti, ki se jih vidi samo pri neposredni primerjavi. Glede na to, da večjih odstopanj od Ultre ni, je to kar pohvala za cenejša telefona, saj nudita zelo dobro fotografsko kakovost. Glavni objektiv je znova na višjem nivoju, še posebej v slabši svetlobi, a tudi ostala dva se zelo dobro držita, in tudi barvno so si vsi trije kar blizu. Na voljo so možnosti ročnih nastavitev in tudi aplikacija Expert Raw, ki fotografiranju v surovem zapisu doda še HDR, kot ga poznamo običajnem, medtem ko z aplikacijo Camera Assistant lahko dodate tipko za dvakratno povečavo. Zdi se, da je Samsung tokrat tudi pri fotografijah nekoliko znižal intenzivnost barv, ne pa tudi ostrenja. Še vedno nekoliko prevladujejo rumeni toni, vendar na srečo ne preveč. Če kaj, bi vsaj osebno rad videl nekoliko ožje goriščnice, denimo 26 ali 28 mm pri glavnem objektivu namesto precej širokih 24 mm, in 16 mm, morda celo 18 mm namesto 13 mm pri ultraširokem. Zavedam pa se, da bi to, še posebej, če bi hkrati uporabili tudi (površinsko) večja tipala, bistveno povečalo izbokline na ohišju. Vsak proizvajalec tu išče kompromise, ki se mu zdijo najbolj primerni za to, kar želi doseči. Kdor hoče telefon za fotografsko izražanje, ki mu bo zaradi tega odpustil precejšnjo zajetnost, naj pogleda proti Nubii Z60 Ultra.
Pri snemanju videa prav tako ni presenečenj. Kakovost (v 4K) je zelo dobra, z veliko podrobnostmi, spodobno dinamiko, učinkovitim umirjanjem slike, pravilnimi barvami. Cinefili bodo pogrešali nekaj globinske neostrine, kajti pretežno vse v kadru je ostro, vendar drugače niti ne more biti glede na velikost tipal in goriščnici glavnega ter ultraširokega objektiva (pri teleobjektivu pa goriščnico izniči še manjše tipalo), pa tudi glede na dokaj močno ostrenje robov. Med snemanjem se da preklapljati med objektivi in tudi postopno zumirati, bi bil pa lahko ta proces malenkost bolj gladek, zdaj je težko približati ali oddaljiti motiv brez vsaj malo cukanja. V »vmesnih« goriščnicah se hitro pozna, da gre za digitalni, ne optični zum, še vedno pa je slika lahko povsem sprejemljiva.
Kaj pa UI?
Na predstavitvi je Samsung ogromno pozornosti namenil umetni inteligenci, kar je predvsem posledica odsotnosti novosti pri strojni opremi. Prevajanje smo preizkušali že pri Ultri in tu je situacija povsem enaka. Tako ali tako med trinajstimi podprtimi jeziki ni slovenščine, tako da je uporabnost te funkcionalnosti omejena bolj ali manj na pogovarjanje z nekom v tujini, ko mi uporabljamo angleščino, sogovornik pa svoj jezik (npr. italijanščino, nemščino, francoščino). Pogovor ni povsem naraven, a sporazumeti se da. Pri fotografiji pa zdaj »brisanje« neželenih elementov s prizorov zna tudi dokaj dobro zapolniti praznino. Včasih so rezultati, ko denimo ostranimo nekoga, kakšen drog, škarpo ali kaj drugega, presenetljivo uspešni, drugič pa lahko kar nekoliko groteskni (ljudje z več nosovi in podobno). Nastavki so pravi, a nekaj vaje bo ta »umetna inteligenca« še morala dati skozi.
Sam uporabniški vmesnik OneUI ostaja prežet z različnimi možnostmi, kar je nekaterim zelo všeč, druge, ki si želijo bolj prečiščenega, pa nervira. Osebno me denimo moti, da se zdaj ne da odstraniti spodnje črte, če telefon uporabljam s potegi prstov, ne z navideznimi tipkami (domov, nazaj, odprte aplikacije), kot ga je tu treba uporabljati. In priklic »pomočnika« Bixby z dolgim pritiskom tipke za vklop. Mnoge funkcije, bližnjice in še kaj pa so koristne, povezovanje z drugimi napravami Samsung ali PC-ji deluje odlično in tudi posodobitve prihajajo redno. Obljubljajo jih kar sedem let, a bomo videli, kako bo s tem.
S24 in če da, kateri?
Samsung Galaxy S24 (Plus)
- Oblika in izdelava
- Zaslon
- Fotoaparat
- Delovanje
- Uporabnost
- Cena
Naj kupim?
Na androidni strani je težko priporočati kaj drugega, razen če greste s ceno nad 1300 evrov, ali če ste pripravljeni na veliko kompromisov v iskanju nečesa cenejšega.
Telefona ne predstavljata kakšne revolucije, vendar tudi nimata res opazne hibe. Že manjši model premore bolj ali manj vse, kar modernemu telefonu višjega razreda pritiče, Plus le še doda »pravo« velikost za resnični užitek v vsebinah. Slednji bi bil moja izbira, a gre za osebne preference. Seveda pa bo Samsung počasi moral tudi kaj spremeniti in nadgraditi. Letos se bo še izmuznil s skoraj enakim telefonom kot lani, vprašanje pa, kako dolgo še.
Brez komentarjev