Samsung Galaxy S20 Ultra: Pretiran pomp s stokratnim zumom
Matjaž Ropret 16. aprila 2020 ob 10:30

Za Galaxy S20+ smo ugotovili, da je največ napredka v primerjavi z Galaxyjem S10+ prinesel na fotografskem področju, saj se je s kakovostjo fotografij priključil ostalim najboljšim, za katerimi je korejski proizvajalec prej nekaj let rahlo zaostajal. Kaj dodatnega torej zmore Galaxy S20 Ultra, ki ima še daljši (periskopski) objektiv in pri glavnem objektivu tipalo s 108 milijoni točk, podobno kot Xiaomi Mi (Note) 10?

Galaxy S20 Ultra ni za vsakogar. Je velik in drag telefon (z redno ceno 1400 evrov), tudi dokaj težak in masivna foto-izboklina ga naredi še bolj impozantnega. In če že manjši dvajsetici nimata tako atraktivnega dizajna, kot sta ga imeli desetici z ukrivljenima zaslonoma, je na pogled in otip Ultra še za odtenek bolj anemična. Ne, da bi bilo karkoli glede materialov in občutka narobe, vse je tako, kot pritiče dragemu izdelku, toda zaljubil se v ta mobilnik nisem. Zaradi videza zagotovo ne, do ostalega pa še pridemo.

Samsung Galaxy S20 Ultra
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Fotoaparat
  • Delovanje
  • Programska oprema in dodatne funkcionalnosti
  • Cena
3.9

Naj kupim?

Ultra za 400 ali 500 evrov več od običajnih Galaxyjev S20(+) ne prinaša kakšne resne prednosti. Zum je sicer boljši in za telefon impresiven, vendar bo vsakdo, ki ga zares potrebuje za profesionalne namene, še vedno moral prijeti v roke resen fotoaparat. Tipalo s 108 milijoni točk naredi marginalno razliko, omrežij 5G v Sloveniji še nekaj časa ne bo, vse ostalo pa je pravzaprav enako.

V tem ogromnem ohišju sta seveda tudi velik zaslon in konkretna baterija. Prvi je tradicionalno samsungovsko lep in podpira osveževanje pri 120 Hz (ob polni visoki ločljivosti), lahko pa prikazuje tudi sliko v ločljivosti QHD+, vendar pri 60 Hz. Vsekakor je prijetnejša prva možnost. Vendar tudi dovolj obremenjuje baterijo, da ta težko zdrži kaj dosti dlje kot dan in pol. Na voljo sta hitro žično in malo manj hitro brezžično polnjenje, tako da težav na tem področju ni.

Toda vse ostalo je tu v drugem planu, v ospredju je fotografiranje. Kajti od treh objektivov sta dva nekaj posebnega. Glavni, s 108-milijonskim tipalom, in teleobjektiv z 48-milijonskim tipalom. Začnimo s slednjim.

Približevanje motiva si Samsung, kot že pri cenejših izvedenkah družine S20, predstavlja kot kombinacijo različnih metod, nikakor po optični lestvici. Teleobjektiv z lečami v »periskopu« ter 48-milijonskim tipalom na koncu tega tunela ima namreč štirikratno povečavo (4x) glede na glavni objektiv, toda aplikacija ob kliku na ikono »približaj« skoči neposredno na petkratno povečavo (5x). Pri tej seveda pridejo v računico še ostali načini, kako doseči ta, kakor mu rečejo proizvajalci, hibridni zum. V uporabi so namreč še podatki s 108-milijonskega tipala, pa seveda čisto klasična metoda digitalnega zuma (izreži in povečaj). Ob strani pa se uporabniku prikažejo še druge možnosti za hitri preklop – 2x, 4x, 10x, 30x in 100x -, lahko pa z vlečenjem prsta pride še do vmesnih stopenj. Najboljše rezultate kajpak daje štirikratna (optična) povečava in so zagotovo eni boljših, če ne sploh najboljši, kar jih zmorejo teleobjektivi v pametnih telefonih. Podrobnosti so precej dobre in splošen izgled fotografij v dobri svetlobi ni daleč stran od tega, kar zmore glavni objektiv. Običajno namreč pri »zumu« opažamo bolj blede barve, slabšo osvetlitev, več šuma in še kakšno drugo poslabšanje v primerjavi s širokim pogledom. Zanimivo je tudi, da je kakovost pri nastavitvi 5x skoraj identična, vsaj pri celozaslonskem ogledu, povečevanje razkrije nekaj razlik, a so za večino namenov zanemarljive. Precej solidne so tudi fotografije pri desetkratni povečavi, saj so motivi še vedno dovolj ostri in predstavljeni s solidno dinamiko, čeravno malo slabšo kot pri 4x ali 5x. Seveda pa se že opazi izgubljanje detajlov in drsenje v mozaik. Še malo čez to mejo bi morda šel, če bi bilo treba, kaj dosti dlje pa ne.

Vse tja do desetkratne povečave se v bistvu telefon kar dobro drži ob boku resnemu fotoaparatu s precej večjim tipalom in konkretnim objektivom. Zaradi bolj agresivne obdelave, tako z ostrenjem robov, kot s kontrasti in nasičenostjo barv bi morda celo kdo utegnil proglasiti Ultrino fotografijo za boljšo. Vendar seveda fotoaparat prikaže bistveno več podrobnosti, ima veliko večji dinamični razpon, še posebej v temnejših predelih je konkretno več informacij in odtenkov, fotografije pa so dovolj nevtralne, da je mogoče z njimi početi praktično vse, medtem ko je telefonove izredno težko spremeniti v kaj drugega, kot so v izvirniku. Fotografije s 30-kratnim približanjem motiva so še uporabne, če je treba preveriti nekaj, kar je zelo daleč, nikakor pa ne več za kakšne druge namene, še posebej ne za tiskanje. Digitalni zum s fotoaparatovega 11-kratnega optičnega zuma je še vedno dal kar opazno boljše rezultate. Od 30x naprej pa je vse samo še digitalno povečevanje in opevani stokratni (»vesoljski«) zum ni kaj dosti drugega kot skupek velikih pik(slov). Še vedno se da razločiti, kaj je na motivu in pravzaprav nekaj napredne obdelave je v ozadju, toda vse skupaj je bolj marketing kot kaj drugega. Malce v »nemilosti« pa je področje med osrednjo goriščnico (1x) in goriščnico teleobjektiva (4x). Denimo dvakratna povečava, ki jo ponuja uporabniški vmesnik. Ta je sicer solidna, vendar po kvaliteti niti blizu štirikratni. Povsem jasno je, da gre tu samo za digitalni zum iz glavnega tipala in pravzaprav je vseeno, če za ta namen fotografiraš s 108 milijoni točk in kasneje narediš izrez.  

Po svoje je škoda, da se je Samsung zagnal v oglaševanje in pretirano opevanje stokratne povečave, ki je res pretirana, ne glede na to, koliko je zanimiva. Toda do desetkratne so rezultati za telefon res impresivni, najmanj na ravni tega, kar zmorejo Huaweijevi telefoni. Kar rahlo neverjetno se zdi, da reč v žepu omogoča kaj takega.

Nekoliko manj pa je doprinosa 108-milijonskega tipala pri glavnem objektivu. Tu proizvajalci ubirajo različne pristope. Vsi sicer večajo površino tipala – Samsungovo je za odtenek manjše od Huaweijevega pri telefonih družine P40 –, toda za megapike se odločajo različno. Apple denimo vztraja pri 12-ih, enako Google in tudi Samsung pri cenejših Galaxyjih S20, Huawei je letos skočil na 50 milijonov pik, kar je nekje na pol poti, pri Ultri pa je korejsko podjetje šlo vse do trenutno skrajnih meja s 108-milijonskim tipalom (v pripravi je sicer menda že 180-milijonsko, a se lahko vprašamo o smiselnosti). Toda privzeto ta telefon fotografira z ločljivostjo 12 megapik, saj pike na tipalu združuje v gruče devetih (3×3). Mogoče pa je zajeti fotografije tudi v izvirni ločljivosti, ni pa ta možnost v aplikaciji očitna na prvi pogled. Rezultati pa so – mešani.

Veliko je bilo že povedanega o težavah tega fotoaparata s samodejnim ostrenjem, ki sem jih tudi sam opažal, če sem hotel fotografirati kaj bolj specifičnega, ne denimo kakšno pokrajino, kjer teh težav – logično – ni. Težko bi rekel, da se ne da fotografirati, toda prikradejo se primeri, ko se naprava preprosto muči in panično lovi izostritev. Morda je nadgradnja programske opreme kaj izboljšala, morda ne, preveriti žal nisem mogel več. Vsekakor pa so fotografije večinoma v redu, a konsistentnost vseeno ni taka kot pri tipalih z manjšo ločljivostjo. Tam se lahko uporabnik večinoma zanese, da bo aparat v 99 odstotkih primerov izpljunil posnetek, kot se šika, tu pa je ta verjetnost nekoliko nižja, in zgodijo se neostri ali napačno osvetljeni rezultati. Tisti, ki so uspešni, in teh je vendarle velika večina, so povsem v redu, toda nič kaj boljši od onih z Galaxyja S20+. Če nič drugega, Samsungova zdaj že razvpita nagnjenost k pretiranemu ostrenju robov in povečevanju kontrastov v dobršni meri zamaskira razliko v podrobnostih, ki bi jo lahko prinesle dodatne pike. Tudi primerjava 12-milijonskih in 108-milijonskih fotografij ne razkrije drastičnih razlik. Malce večje morda so kot pri Xiaomiju, ki že privzeto shranjuje 27-milijonske fotografije, a še vedno premajhne, da bi se zares splačalo fotografirati v izvirni ločljivosti. Tudi v zmanjšani se da prebrati vse napise, pa če so še tako majhni, le kakšna nepomembna reč se morda ne razloči. Razlika med samim izgledom fotografij v zmanjšani ali izvirni ločljivosti sicer ni tako velika kot pri Xiaomijevem telefonu, kjer so barve bistveno drugačne in dinamika opazno slabša, še vedno pa se tudi tu opazi podobna tendenca, le v manjši meri.

Na kratko so torej fotografije, posnete z glavnim objektivom dobre, vendar kakšnega opaznega napredka v primerjavi z Galaxyjem S20+ ni. Enako velja tudi za ultraširokokotni objektiv, ki je seveda enak. Za video prav tako velja večina tega, kar sem povedal pri testu Plusa. V razločljivosti 4K je zelo dober, lepo umirjen in blizu temu, kar zmore iPhone 11 (Pro). Razločljivost 8K pa v praksi večinoma da slabše rezultate, saj je dinamični razpon manjši, prikrade se več šuma in umirjanje zaradi omejitev procesorja ne more biti enako učinkovito.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ni dvoma, da je Galaxy S20 Ultra izjemno napreden telefon, žal pa ni za skoraj polovico boljši od Galaxyja S20+, kot bi Samsung kupce rad prepričal. Cenejši in manjši Plus (ali pa tudi običajni S20) je bolj simpatičen in z izjemo manjših zmožnosti pri zumiranju zmore praktično vse, kar ponuja Ultra. Ob hitenju »kitajcev« v višave, Huaweijevih težavah, operaterski podpori in tudi nesporni kakovosti sta Galaxy S20 in S20+ dobra izbira. Za nakup Galaxyja S20 Ultra pa ne vidim veliko razlogov, bolje je tistih 400 ali 500 evrov porabiti za kaj drugega.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja