Samsung Galaxy A8: Veliko sodobnega in nekaj nepotrebnih omejitev
Matjaž Ropret 21. februarja 2018 ob 12:57

Serija A pri Samsungu vse bolj postaja S Lite, Galaxy S za kupce z malo tanjšo denarnico. Mogoče tudi za one, ki jim ni mar za ukrivljene zaslone ali se jim zaradi lažjega oprijema celo izogibajo. Radi pa bi vseeno dobili večino dobrih lastnosti modelov z vrha ponudbe in ostali v poznanem uporabniškem vmesniku in aplikacijah.

Korejsko podjetje je leta delalo na izgradnji »svojega« Androida, navajalo uporabnike na trike in možnosti, ki jih operacijski sistem sam po sebi ne ponuja. Ali v preteklosti ni ponujal, pa jih je potem Google dodal v osnovni Android. Zato je vse manj potrebe po temeljitem predrugačenju in resnici na ljubo so Korejci že precej znižali intenzivnost, se marsikje približali idealu prečiščenosti, še vedno pa vztrajajo pri svojem izgledu in določenih dodatnih funkcionalnostih, pa tudi povezovanju svojih in nekaterih drugih aplikacij (denimo Microsoftovih) z lastno trgovino, ne Googlovo Play. Morda za koga moteče, toda marsikaj se da prilagoditi, nekaj z alternativnimi zaganjalnikom (denimo Nova Launcher ali Action Launcher), malo z eno od izbir v galeriji tem. In ob nekaterih res uporabnih dodatkih, kot so obvestila na izključenem zaslonu, je mogoče dobiti precej všečno kombinacijo.

Glavni zvezdnik pri modelu Galaxy A8 je kot običajno pri samsungih zaslon. Tehnologija OLED pač dela razliko. Popolna črnina na eni in barvna živahnost na drugi strani. Tudi dovolj velik je zaslon (5,6 palcev), akoravno izgleda in tudi je precej ozek. Za video je fantastičen, še malo bolj kot že nasploh telefoni z razmerjem 2:1 (ali podobnim) in minimalnimi robovi. Pri tipkanju pomanjkanja širine nisem zaznal kot težavo, vseeno je telefon večji – za malo – od običajnega Galaxyja S8 (in manjši od Plusa, seveda). In ker se, kot rečeno, zaslon ne preliva čez robove, tudi ni nehotenih dotikov z dlanjo, uporaba je prav prijetna in zanesljiva, reč ne drsi iz roke. Nenavadna lastnost tega telefona, kakor že pri lanskih A5 in A3, je zvočnik ob strani, nekje tam, kjer je pri večini ostalih tipka za glasnost. Ta pozicija je rahlo nenaravna in sploh pri kakšnem gledanju videa ali igranju iger, se pravi ravno tam, kjer je zvok najbolj pomemben, se zvočniška rebra hitro znajdejo pod prsti. Kvaliteta zvoka pa zgolj v redu, nič posebnega.

Čitalnik prstnih odtisov so v primerjavi z A5 in A3 premaknili na zadnjo stran, ampak tokrat vsaj pod fotoaparat, ne zraven njega, kot so nesrečno storili pri lanski premijski liniji. S9 bo imel enako rešitev kot tale A8, ki je v redu, ni pa čisto idealna. Raje bi imel prepoznavo še malo nižje, treba pa je priznati, da deluje dobro in da fotografskega objektiva nisem mazal. Na voljo pa je tokrat še prepoznavanje obraza. Bolj osnovne vrste, podobno kot pri Oneplusu 5T, vendar dovolj dobro za večino razmer, razen za resnejši mrak. Tako s prepletanjem prstnega, obraznega in pametnega (glede na lokacijo in povezane naprave) odklepanja, skoraj nikoli uporabnik ne bi smel zaiti v situacijo, ko bi moral telefon premakniti, (pre)prijeti, da ga odklene. Verjetno je tako kombiniranje različnih biometrik in pameti prihodnost, vsaj v Androidnem svetu. Za Apple se zdi, da razmišlja drugače.

Panorame, ki jih dela fotoaparat, so v redu, a v nižji ločljivosti kot pri modelih Galaxy S.

Fotoaparat ima Galaxy A8 povsem soliden, lepi posnetki se zapisujejo na bliskovni pomnilnik, tako statični kot gibljivi. Detajlov je dovolj, dinamični razpon soliden, čeravno ne vrhunski, samodejni način običajno dovolj dobro ugane nastavitve, edino v snegu je bilo treba ročno malo posvetliti. A razlike v primerjavi z najbolj vrhunskimi izdelki so. Ni ne iste kakovosti ne hitrosti. To je denimo vidno pri panoramah, ki so dobre, vendar ne v tako visoki ločljivosti kot pri modelih S. K čemu pripomore Bixby ne vem prav dobro, bi si pa želel, da obvestila o njem/njej (dileme, ali je ženskega ali moškega spola še nisem razrešil) ne bi ves čas skakala pred oči. Škoda je samo, da serija A še vedno ostaja pri snemanju v zgolj polni visoki ločljivosti (Full HD). Da se tokrat tudi v enakem potegnjenem razmerju, kot ga ima zaslon, kar pomeni, da je po širini ločljivost celo nekoliko višja (po višini ostaja 1080). Toda 4K je, skupaj z nekaterimi fotografskimi načini, pri Samsungu še naprej rezerviran za serijo Galaxy S. Kar bi lahko koga napeljalo k sklepu, da je tudi dve leti stari S7, ki, mimogrede, stane enako, še vedno boljši aparat od tega novinca. V marsičem ni, toda v foto-video izkušnji verjetno res je, vsemu izboljšanju v seriji A navkljub.

Hitrost delovanja in trajanje baterije se po drugi strani dovolj dobro kosata z omenjenim starim znancem. Vzdržljivosti ni dovolj za dva cela dneva težke uporabe, dosti pa ne manjka. Priključek je seveda USB-C, žal pa ni induktivnega polnjenja. Tudi to je rezervirano za najboljše in najdražje. Lepo pa je, da to ne velja za vodotesnost, saj se telefon ponaša z zatesnjenostjo po standardu IP68, kar pomeni, da gre lahko za pol ure v (do) meter in pol globoko (sladko) vodo. Lepo je tudi videti 64 GB shrambe in še režo za pomnilniško kartico. In izhod za slušalke, ki vse bolj izginja. Samsung ga ohranja (hvala!), vgrajuje pa še bluetooth 5.0 za tiste, ki imajo vseeno raje slušalke brez žic, vseeno pa bi radi kakovostno in zanesljivo prenašanje muzikaličnega toka.

Kar veliko dobrih lastnosti se nazadnje nabere pri Galaxyju A8 in le nekaj pomanjkljivosti, pa še teh bi lahko Samsung precej odpravil z nekaj dobre volje in manj zaščitništva do svoje paradne družine. Tako se bo aosmica skoraj zagotovo kupcem v tem cenovnem razredu zdela super pametni telefon, najbrž najbolj izpopolnjen, kar so si jih doslej privoščili. Osebno pa se ne morem znebiti občutka, da bi bila lahko z le nekaj dodatne osredotočenosti blizu srednjerazredne odličnosti. Vedno ostaja upanje na naslednje leto.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja