Samsung Galaxy A52 5G: Dražji, vendar boljši
Matjaž Ropret 18. maja 2021 ob 10:45

Samsungova serija Galaxy A je mogoče celo najbolje prodajana od vseh v industriji. Ne vedno zato, ker bi bili telefoni, ki jo zastopajo, po zmogljivostih, zmožnostih in še čem v vrhu svojega razreda. Resda nikoli tudi niso bili slabi, kvečjemu niso ponujali najboljše vrednosti za svojo ceno. Tega so se ob vsem hujši konkurenci s Kitajske, četudi brez Huaweija, zavedli tudi v korejskem podjetju, in letošnji modeli se zdijo korak naprej v tem pogledu. Podrobneje smo že opisali A72 z vrha ponudbe, tokrat pa je na vrsti tisti stopničko nižje – Galaxy A52 (5G).

Preizkušali smo sicer model s podporo za omrežja 5G, vendar večina zapisanega velja tudi za »običajni« in skoraj sto evrov cenejši A52, saj je ta razen nekoliko šibkejšega procesorja (Snapdragon 720G namesto 750G) in 90-herčnega osveževanja zaslona namesto 120-herčnega, identičen. Tokrat je že na prvi pogled očitno, da so pri Samsungu zadevo vzeli resno. O materialih bi se sicer lahko pogovarjali, toda zmogljivost, zaslon, samosvoj dizajn in vodotesnost (IP67) so kar močni aduti in lep napredek v primerjavi z lanskim A51. Že po nekaj posnetih fotografijah in videih pa lahko uporabnik enako ugotovi tudi za vgrajene kamere. Tu razen odsotnosti teleobjektiva tokrat ni opaznega nazadovanja v primerjavi z A72.

V času, ko je večina telefonov precej podobnih, da ne rečem generičnih, je oblika A52 5G nekoliko specifična. Nima običajno zaobljenosti, ampak deluje bolj kot deščica, na njen pa je na zadnji strani še ena, manjša, za objektive fotoaparata. Ohišje je res plastično, vendar prijetno za držanje, sploh zaradi nesijočega in nedrsečega hrbtišča. Telefon se tudi zdi manjši in lažji v dlani kot denimo Xiaomi Redmi Note 10 Pro, ki je najbrž eden najbolj očitnih konkurentov. Po uradnih merah sploh ni velike razlike, a v praksi se čuti, morda tudi zaradi bolje razporejene mase, in Samsungov telefon bi s tega vidika raje imel, nekako mi je bolj simpatičen. Seveda tudi ne bi imel nič proti tako obdelanemu steklu, kot ga ima Galaxy S21 Ultra, vendar je pri tej znamki steklo že lani postalo izključno material za prestižne modele s cenami nad tisoč evrov.

Samsung že nekaj časa v modele srednjega cenovnega razreda vgrajujejo zaslone OLED, vendar se je z zniževanjem cene tudi hitro nižala kakovost teh zaslonov. Zdaj so kupci tudi tu deležni konkretnega napredka. Pri A52 5G dobijo živahne barve, zelo spodobne kontraste, do 800 kandel svetilnosti in osveževanje s 120 Hz. Omenjeni Xiaomi ima še za odtenek lepši, bolj kontrasten in svetlejši zaslon, vendar ju je treba videti drugega ob drugem. Kdor bo videl zgolj Samsungovega, bo upravičeno navdušen nad črninami, barvami in svetlostjo tudi na soncu. Hitro osveževanje pa je v kombinaciji z ravno še dovolj zmogljivim procesorjem zagotovilo za res gladko premikanje vsebine po zaslonu. Da se ga znižati na običajnih 60 Hz in s tem varčevati z baterijo, ampak tega ne bi počel, ker je res veliko večji užitek uporabljati telefon, pri katerem ni čutiti nobenega zatikanja. Samsung ponuja še »popolno« implementacijo »vedno vključenega zaslona,« kar pomeni stalen prikaz ključnih informacij. Določeni, med njimi tudi omenjeni konkurent, jih lahko prikažejo le ob dotiku oz. za največ deset sekund, čeprav na nobenem zaslonu OLED nekaj konstantno vključenih pik ne bi smela biti težava. Zvočnika sta stereo, vendar kakovost zvoka niti približno ni na ravni dražjih modelov istega proizvajalca, zato se je vseeno bolje zanašati na slušalke.

Že lani je Samsung vključil prepoznavo prstnih odtisov v zaslon, zato letos nismo pričakovali nič drugačne rešitve. Nadejali pa smo se izboljšave in jo tudi dobili, kajti odklepanje je nekoliko hitrejše in manj občutljivo na razdrapane ali mokre blazinice prstov. Ni čisto na ravni klasičnih tipal na hrbtišču telefona ali v stranski tipki, je pa blizu, in predvsem za moj okus bolj priročno. Še posebej, če telefon počiva na mizi, pa tudi nehote se uporabnik ne dotika čitalnika, če zgolj premetava telefon po rokah oz. ga kam prestavlja.

Foto-video del prinaša štiri objektive na zadnji strani, od teh pa so za uporabnika relevantni trije. Četrti namreč vsebuje globinsko tipalo, ki zgolj pomaga pri določenih učinkih, kolikor res pomaga in ne počne vsega skupaj le programska oprema. V središču so torej glavni objektiv s 64-milijonskim tipalom, ultraširoki z 12-milijonskim tipalom in pet milijonski makro. Za ta cenovni razred je fotografska izkušnja dobra. Fotografije so zelo všečne, barvno so toplejše in prijetnejše od marsikaterih drugih, kjer prevladujejo zeleni ali vijolični odtenki. Dinamični razpon je zelo soliden in prikaz detajlov presenetljivo naraven, z manj ostrenja robov kot smo ga navajeni pri dražjih Samsungovih modelih. Še posebej dvakratni (digitalni) zum, ki ga aparat ponuja kot eno od osnovnih možnosti, je v tem pogledu dober in drugačen od konkurence, ki se zateka prav k intenzivnemu ostrenju, da bi naredila vtis na uporabnike. Podobno je pri makru, ki morda zaradi tega izpade, kot da prinaša manj podrobnosti, a v resnici je vse stvar načina obdelave informacij, ki jih sistem dobi s tipala. Serija Galaxy A, vsaj na zgornjem koncu, je torej letos precej vsestransko fotografsko orodje, saj poleg  dobrega glavnega objektiva z možnostjo digitalne povečave brez (opaznejše) izgube kakovosti in fotografiranja v visoki ločljivosti (64 MP), na voljo še nadpovprečen ultraširoki objektiv, pa seveda omenjeni makro z že uporabno ločljivostjo. Pri videu gre do 4K s 30 sličicami na sekundo in slika je svetlobna leta boljša kot lani pri A51. Barve so bolj živahne, podrobnosti več, dinamika boljša, še posebej pa se pozna napredek pri umirjanju slike in zajemu zvoka.

Pred leti je bila kapaciteta baterije 4500 mAh ogromna, zdaj ni več nič posebnega. Kljub temu je za tako strojno zasnovo, kot jo ima A52 5G zadostna. Vsaj pri uporabi, ki večinoma ne vključuje priklapljanja na omrežja pete generacije, kar se mogoče sliši čudno in nesmiselno, ampak dejansko je Telekomovo omrežje, edino delujoče, še premalo razvejano, da bi lahko preveril vpliv na porabo baterije. Brez 5G je zaloge za klasičen dan in pol, mogoče še celo več pri zmerni uporabi. To je sicer povsem v redu, bi pa lahko bilo polnjenje hitrejše od maksimalnih 25W in še posebej od 15W, ki jih zmore priloženi polnilnik. Na tem področju je Samsung res ekstremno konservativen, da ne rečem za časom. Brezžičnega polnjenja tudi ni, to je rezervirano za seriji Galaxy S in Galaxy Z.

Samsung Galaxy A52 5G
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Fotoaparat
  • Delovanje
  • Programska oprema in dodatne funkcionalnosti
  • Cena
3.7

Naj kupim?

Mogoče se zdi investicija v 5G trenutno še nepotrebna, vendar ta model prinaša tudi zmogljivejši procesor in 120-herčno osveževanje zaslona, oboje pa se v praksi še kako pozna in ga skupaj s spodobnim fotoaparatom naredi za zelo dober telefon srednjega cenovnega razreda.

Vsaj s programskega vidika korejsko podjetje ne dela (več) velikih razlik, saj zdaj kar zgledno posodoblja tudi telefone iz srednjega cenovnega razreda, pa tudi uporabniški vmesnik One UI je bolj ali manj enak. Četudi nekaterim še vedno ni všeč, mi je osebno bližje kot risankaste preobleke kitajskih proizvajalcev in nekatere možnosti so zelo priročne. Denimo preklapljanje zvočnega izhoda ali pa plavajoča okna za hitro branje prejetih sporočil in odgovarjanje nanje.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Samsung najbrž še vedno nima telefona z najboljšim razmerjem med ceno in kvaliteto (treba bo počakati, da Redmi Note 10 Pro ali kateri od novejših Xiaomijev pride k operaterjem), a je to pravzaprav v tržnih razmerah, kakršne so, postranskega pomena. Pomembno je, da ima (zelo) dober telefon, da je ta na voljo povsod in da cene z vezavo niso pretirane (pa vedno se najde kakšna akcija).

Vprašanje je seveda, po katerem od trojice Galaxy A52, A52 5G in A72 poseči. Na prvi pogled se tokrat testirani A52 5G zdi manj smiseln kot ostala dva. Z A52 kupec dobi skoraj enako dober telefon za 75 do 90 evrov nižjo ceno, z A72 pa večji zaslon in baterijo ter optični teleobjektiv za skoraj isti znesek. Pa vendar bi se morda sam med temi odločil prav za A52 5G. Ne zaradi podpore za peto generacijo, čeprav ta mogoče utegni priti prav čez kakšno leto, ko se bomo znova kje gnetli na kakšnem dogodku in bo 5G ponujal bistveno boljše hitrosti in kapacitete, temveč zaradi hitrejšega procesorja (še posebej na grafičnem delu in komunikaciji s pomnilnikom) in osveževanja zaslona. Na srečo tokrat ni kompromisov pri fotoaparatu, ki s 64-milijonskim tipalom delno nadomešča celo potrebo po optičnem zumu, pa tudi pri ostalih lastnostih ne. In nenazadnje je velikost tega telefona prijetnejša kot pri že rahlo predimenzioniranem A72.

HVALIMO:
  • Lep zaslon s 120-herčnim osveževanjem
  • Prava izbira procesorja
  • Spodoben fotoaparat
  • Zatesnjenost pred vodo in prahom
  • Solidna prepoznava prstnih odtisov v zaslonu
  • Manjši kot Galaxy A72
  • Podpora za 5G
GRAJAMO:
  • Rahlo preveč plastično ohišje
  • Samsung ne mara hitrega polnjenja
  • Ni pravega teleobjektiva in makro bi bil lahko boljši
  • Cena je malce napihnjena
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.