Samsung DeX: Veliko potenciala, nekaj še neizkoriščenega

Usedeš se za mizo, vzameš telefon iz žepa, ga povezneš na priključno postajo in na velikem zaslonu nadaljuješ, kar si prej počel na malem. Tak scenarij je še vedno precej redek, četudi se o njem pogovarjamo že vsaj od začetka tisočletja. Ni pa razloga, da ne bi postal bolj vsakdanji, saj ga nekateri mobilniki presenetljivo dobro omogočajo. Med njimi Samungova Galaxy S9 in S9+ z dodatkom DeX.

To možnost ni nova, doživela pa je malo nadgradnje glede na prvo generacijo. In če jo sčasoma posvojijo še razvijalci in ji prilagodijo upravljanje svojih aplikacij, bo še veliko uporabnejša. Osnove pa stojijo že zdaj. Ko galaksija priključiš na podstavek (prek USB-C, seveda), se slika preseli na monitor ali TV, kar koli imaš pač povezano s kablom HDMI. In se tudi prilagodi dejstvu, da je takrat namizje, ne več domači zaslon telefona. Aplikacije so v levem spodnjem kotu, glavne informacije, obvestila v desnem, aplikacije se odpirajo v oknih. Skoraj kot bi uporabljal Windows, pa si še vedno v Androidu. Za prikaz priporočam TV ali monitor z ne preveliko ločljivostjo. Sistem namreč še vedno vztraja pri omejitvi za polno visoko ločljivost (Full HD), zato je na monitorju z več pikami ob strani precej črnine. TV, tudi če je 4K, pa še vedno pokaže namizje celozaslonsko, samo pri nižji ločljivosti, kar pa kakovosti ne poslabša kdo ve kako opazno.

Telefon po novem leži na podstavku, ne več napol pokončno. To pa zato, ker je mogoče njegov zaslon uporabljati kot sledilno ploščico. Čisto posrečena rešitev, ki smo jo videli že kje drugje. Kdor hoče opravit kaj resnega, pa naj vseeno priključi še miško in tipkovnico. Lahko po kablu, brezžično z vmesnikom USB ali po bluetoothu. Vse možnosti preverjeno funkcionirajo. Ni pa mi uspelo po HDMI-ju speljati še zvoka. Morda sem kaj spregledal ali pa se dejansko ne da in je to treba rešiti z dodatnim kablom prek izhoda za slušalke.

Nabor aplikacij, ki jih je mogoče odpreti v tem načinu, je kar obsežen. In za določena opravila je DeX res v redu. Na primer za e-pošto, pisanje besedil in delo v drugih pisarniških programih, tudi kakšno spletno urejanje in administracijo, pa še kaj bi se našlo. Določene stvari je pač mnogo lažje početi na večjem ekranu, s pravo tipkovnico in s pomočjo miške. Telefonu, ki vse skupaj poganja, pa za take naloge nikoli ne zmanjka sape, procesorski moči je več kot dovolj. Vsake toliko časa se malo oglasi ventilator v podstavku, da se kaj ne pregreje, kar pa je logično. Tudi pravi prenosniki ali namizni računalniki rabijo tako ali drugačno hlajenje.

Bi pa rekel, da je DeX vsaj za zdaj pretežno namenjen delu, manj zabavi. Krivec niti ni Samsung s svojo zasnovo, če odmislim omejitev glede ločljivosti, ki pa pričakujem, da bo prej ali slej odpadla. Svoje morajo postoriti še razvijalci aplikacij. Te namreč pogosto niso prilagojene niti velikosti zaslona niti upravljanju z miško ali sledilno ploščico. Tipičen primer so Googlovi zemljevidi, pri katerih manjkata plus in minus za povečevanje in pomanjševanje pogleda. Dvoprstnih potegov tu pač ni. Nekatere aplikacije za video pa se denimo ne pustijo raztegniti čez celoten zaslon, v osnovi pa tečejo v majhnem pokončnem oknu, kot na telefonu. Ko bodo v Samsungu enkrat prepričali Netflix, HBO, operaterje in ostale, da prilagodijo aplikacije, bo to tudi zelo privlačen večpredstavnostni dodatek za dnevno sobo. Na telefonu je tako ali tako vsakdo prijavljen v vse storitve pretočnega videa in mobilne televizije, ki jih ima na voljo. In če bi jih lahko s pomočja DeX-a enostavno prenesel na veliki ekran, bi ubil še tretjo muho. Upam na skorajšnji napredek glede tega. Že zdaj pa je ta priključna postaja smiseln nakup za vsakega lastnika novejšega Galaxyja S ali Note, ki ima kakšen neizkoriščen monitor ali bi rad na televizor imel priključen »računalnik«. Še majhna tipkovnica in miška, pa je to prav ljubka občasna pisarna.