Nedavno je verjetno dokončno počil balon očal in naglavnikov za tako in drugačno »resničnost.« Sprašujem pa se, kdaj bo tisti, povezan s samovozečimi vozili in t. i. robotaksiji. Kajti ne pri enem ne pri drugem ne vidim veliko možnosti, da bi v kratkem prešlo v množično uporabo in družbeno sprejemljivost. Tako zaradi tehnološke zahtevnosti kot tudi zato, ker ljudje tega ne bodo sprejeli.
Leto dni je minilo, odkar je Apple dal v prodajo napravo Vision Pro za dodano ali obogateno ali celo navidezno resničnost oz. besedami podjetja »prostorski računalnik.« Zlahka lahko ugotovimo, da se je začetno vznemirjenje in navdušenje vernikov podjetja ter peščice Youtuberjev, ki so reč lahko intenzivno in ekstenzivno preizkušali, poleglo že po nekaj tednih, zadeva pa na trgu in nasploh v družbi ali tudi v ožjih okoljih (denimo v kakšnem kolektivu) ni povzročila ničesar. Ne verjamem, da kdo pretežno uporablja to namesto več monitorjev ali kot nadomestek za domači kino z velikim televizorjem oz. projektorjem, čeprav je verjetno za oboje zadeva več kot impresivna. Tudi Apple sam ne ve, kam bi šel naprej, menda pa ne razvija naslednika, kot je tudi Microsoft opustil očala Hololens. Ta so vsaj prilezla do druge generacije in do nekaterih povsem konkretnih načinov uporabe (v poslovnih okoljih). Zdaj je dokončno potrdil, da tretje generacije ne bo več, podporo za obstoječe pa bo zagotavljal do l. 2027. Tako ostaja bolj ali manj le še Meta s svojimi očali in naglavniki.
Tudi iz zgodbe z robotaksiji podjetja počasi izstopajo. A na drugi strani vstopajo, denimo Rimac, kajti investicijskega denarja za to področje je očitno še dovolj. Tesla pa izvaja dovolj močno propagando in Waymo postopno širi svoja območja, kjer tovrstni avtomobili že (komercialno) vozijo (verjetno se podobno dogaja tudi na Kitajskem), da še kdo drug vidi priložnost. Vendar sem prepričan, da bo še dolgo ostalo pri zelo omejenem obsegu. V nekaterih, skrbno izbranih mestih, pa tudi tam ne zunaj točno določenih območij, s počasno in skrajno previdno vožnjo. Bistveno drugače, kot so nas poskušali prepričati pred slabim desetletjem.
Spomnim se vznesenih napovedi na enem od dveh sejmov CES, ki sem ju pokrival v živo, verjetno je bilo l. 2016. Takrat so avtomobilski proizvajalci že prevzemali pobudo na tem dogodku in z redkimi izjemami so slikali prihodnost, ki naj bi sredi naslednjega desetletja, torej tu, kjer smo zdaj, že vsebovala samovozeče avtomobile kot nekaj povsem vsakdanjega na cestah in predvsem, kar se bo dalo brez težav kupiti. Že takrat smo bili lahko skeptični, zdaj pa seveda vemo, da še zdaleč ne gre tako zlahka in da dosti dlje od druge stopnje avtonomije (od petih), kar pomeni samodejnega prehitevanja na avtocesti, kupcem dostopni avtomobili niso prišli. Tisti, posebej opremljeni in prirejeni za t. i. robotske taksije v nekaterih ameriških ali kitajskih mestih zmorejo tretjo, mogoče celo četrto stopnjo, in vas res peljejo brez voznika. Toda daleč smo od tega, da bi tovrstni taksi krožil po lokalnih cestah med slovenskimi vasmi in pobiral potnike, ki bodo potem nekje, kjer jih bo odložil, sedli na vlak ali na avtobus.
Več o avtonomnih vozilih lahko preberete v članku na portalu Vse bo v redu Zavarovalnice Triglav.
Nedvomno bom od navdušencev nad omenjenim ameriškim podjetjem, ki je l. 2023 imelo najbolje prodajani avto na svetu, v zadnjem mesecu ali dveh pa se je njegova prodaja skoraj popolnoma »sesula« (morda začasno, morda pa tudi ne, bomo videli v prihodnjih mesecih, a to ni tema tega članka), slišal, kako bo dotična korporacija že v kratkem na cestah omogočila več milijonov (skorajda) avtonomnih vozil. Saj da njihovi do šest let stari modeli vsebujejo vso potrebno strojno opremo, podjetje pa iz vseh kilometrov in situacij, v katerih se ta vozila znajdejo, zbira gromozansko bazo podatkov, na osnovi katere razvija »pamet« za samostojno vožnjo. Po svoje verjetno, a po drugi strani pravljica, če kdo res pričakuje, da bodo z danes na jutri vklopili možnost samodejne vožnje in bodo lastniki odtlej lahko vmes gledali Youtube ali brskali po kakem omrežju s slaboumno vsebino. Glede na izkušnje, kako ti (pa tudi drugi) avtomobili vozijo z vključenimi asistenčnimi sistemi in ob nadzoru voznika, se nikakor ne bi želel v čem takem z običajno hitrostjo in brez spremljanja dogajanja peljati kjerkoli drugje kot morda po avtocesti ali po kakšni velemestni aveniji, ki gre pretežno naravnost. S pripisom, da sem že bil v demonstracijah tako avtomobilov kot avtobusa brez volana in voznika, ter nisem imel kakšnih zadržkov. Vendar sem vedel, da je vse skupaj kontrolirano in v bistvu zrežirano.
Nekateri mislijo, da bo že v prihodnjih letih »robo« prevažanje začelo nadomeščati klasično in da običajnih avtomobilov sploh ne bomo več kupovali. Sam ne vidim nikakršnih znakov, da bi bilo to tehnološko, zakonodajno, pravno in tudi sociološko možno, še toliko manj v Evropi. Morda bo kje drugje, kjer ne dajo toliko na zaščito posameznika in njegove pravice in kjer se pogosto ravnajo po načelu tehnoloških podjetij, da se težave rešuje šele takrat, ko nastane oz. povzročijo godljo. Na tej strani sveta bo skoraj zagotovo obratno, prej bo treba vse predvideti in pripraviti »po reglcih.« Spet bodo nekateri vpili, da birokracija zavira napredek, toda za veliko večino bo tako bolje, že tako se marsikomu zdijo tehnološki napredek in z njim spremembe v načinu življenja prehitre.
Vidim pa bistveno boljše možnosti za drugo vrsto avtonomnih vozil. Takih in drugačnih dostavnih. Ne nujno kombijev ali večprostorcev, temveč manjše robodostavnike, podobnim konceptnim, ki jih predstavljajo v zadnjih letih, in ki bodo vozila na dokaj kratkih razdaljah, lahko samo znotraj kompleksa tovarne, univerze ali bolnišnice med različnimi zgradbami, morda razvažala kaj z ene na drugo lokacijo v mestu in podobno. Seveda bodo električna in z dokaj nizko najvišjo hitrostjo. Preprosta za vzdrževanje in uporabo. Tu pa si celo lahko predstavljam dostavo pice ali paketa, ki bi ga dobil s skeniranjem kakšne kode (ta bi »odprla« vratca) kot potrdila o plačilu. Če vozila ne prevažajo ljudi, se jim ne mudi pretirano in se jim lahko drugi udeleženci v prometu dokaj brez težav izognejo, scenarij takoj postane bolj realističen.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev