Samovoljni vladarji nadzorujejo splet
Marjan Kodelja 15. junija 2018 ob 07:38

Zelo radi kažemo s prstom na Iran, Kitajsko in še katero državo, ki se je odločila za cenzuriranje interneta, ali paničarimo glede lastnih, evropskih direktiv, pri tem pa pozabljamo, da je cenzura prisotna povsod. Še več, tisti, ki jo izvaja, tega sploh ne razume kot cenzuro, temveč kot izključno svojo »pravico«. Spletnim podjetjem je zadeva jasna in čista. Kdor vodi spletno stran ali tržnico aplikacij, ima vso pravico odločati o vsebinah. Za Google, Apple, Facebook in Amazon se zgodba na tej točki konča. Za uporabnike pa se šele začne. Način, kako podjetja »nadzirajo« vsebine in aplikacije oziroma vse, kar uporabniki počnejo v njihovih »ekosistemih«, kaže na cenzuro popolnoma novih razsežnosti.

V »svobodnem«, odprtem internetu bi bila cenzura skoraj nemogoča. Velika spletna podjetja (spletni velikani) so zato oblikovala svoj svet, nadzorovane dele interneta. Navidezna »kraljestva«, v katerih kot absolutni monarhi vladajo direktorji Mark Zuckerberg (Facebook), Larry Page (Google), Tim Cook (Apple) in Jeff Bezos (Amazon) in ki odločajo, kaj bo objavljeno, dostopno, kaj pa zavrženo. Apple dovoljuje zgolj en vir aplikacij za svoje naprave, lastno tržnico aplikacij, in tako posredno tudi odloča, kdo bo lahko služil. Google določa, katere spletne strani uporabnik vidi, svoje uporabnike, ki predstavljajo veliko večino med spletnimi uporabniki, pa veže še na celo vrsto svojih storitev.

Facebook se odloča, kateri prijatelji (in njihove objave) so zanimivi za uporabnika, katere igre so zanj in katere na Facebookove strani. Amazon v celoti nadzira trg knjig v elektronski obliki. Njegova velika ponudba, dobri in predvsem poceni bralniki za uporabnika, kljub zaščitenim knjigam (DRM), predstavljajo dovolj atraktivno ponudbo. Hkrati pa jih veže še na lastno tržnico aplikacij, prek katere določa, katere bodo na voljo na njihovih bralnikih in tablicah, ki slonijo na operacijskem sistemu Android. Celo tržnica Android za njih ni dosegljiva. Postopoma v ta svet prihajata tudi Microsoft, ki želi podobno kot Apple v celoti nadzirati ekosistem okoli sistema Windows 10, Twitter, Instagram in še kdo, ki počasi z novimi programskimi vmesniki omejujejo, kaj lahko programerji počnejo.

Orodja, ki pomagajo nadzorovati spletne vsebine, so seveda potrebna. Malo je junakov, ki ne odobravajo umika vsebin, ki vsaj malo dišijo po otroški pornografiji. Vendar so, kot vsako orodje, tudi ti mehanizmi cenzure podvrženi zlorabam, samovoljni odstranitvi vsebin, ki same po sebi niso problematične. Komur ti dosledno nadzorovani »klubi« niso po godu, se bo moral zadovoljiti z zanikrnimi bifeji. Alternativa je. Vendar koliko nas pa uporablja spletni iskalnik Bing? Mogoče DuckDuckGo? In zakaj bi uporabili katero drugo družabno omrežje, ko pa so vsi prijatelji na Facebooku?

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja