Samostojni dostop do interneta v Sloveniji nima pravice obstoja
Matjaž Ropret 13. aprila 2019 ob 06:53

Kadar se pogovarjamo in pišemo o televizijskih shemah, skozi najnovejše pri operaterju A1 se je včeraj prebijal Marjan, običajno pride kakšen komentar v slogu: »Odpovedal bom vse skupaj in naročil Netflix.« Vso srečo s tem v Sloveniji!

V ZDA je že nekaj časa trend t. i. »cord cutting,« kar sicer dobesedno pomeni rezanje kablov, prevedli pa bi ga lahko v odpovedovanje naročnin pri kabelskih (ali primerljivih) operaterjih. Uporabniki, ki se odpovedo kabelski televiziji, se večinoma naročijo na kakšno ali več storitev pretočnega videa. Najbolj priljubljena je še vedno tista, omenjena v uvodu, so pa še mnoge druge, nekatere za serije in filme, druge za šport, tretje še za kakšno manj gledano tematiko. Marsikdo se odloči, da preprosto zamenja kabelsko naročnino za spletni paket, denimo Hulu ali Youtube TV, ki vključuje večino najbolj zaželenih vsebin, od filmov do četverice najbolj priljubljenih tamkajšnjih športnih lig (MLB, NBA, NFL, NHL). Tu je sicer že vprašanje dejanskega prihranka in dobrobiti take odločitve, ker taka naročnina stane 45 ali 50 dolarjev, ampak o tem bom razmišljal naslednjič. Tule v prvi vrsti in najglasneje hočem še enkrat opozoriti na neobhodno dejstvo, da za tak trend v Sloveniji ni izpolnjen osnovni predpogoj. Ne da se namreč naročiti na samostojen interneta s spodobno hitrostjo in razumno ceno.

V bistvu je situacija še slabša, kot pred nekaj več kot dvema letoma, ko sem nazadnje pisal o tem. Takrat je večina operaterjev še imela v ponudbi samostojen fiksni dostop do interneta. Počasen in drag, a vsaj bil je. Zdaj sicer tudi še je, vendar dobro skrit in še vedno niti približno ugoden. A1 in Telemach na svojih spletnih straneh omenjata samo paketno ponudbo, o samostojnem internetu kot storitvi ne duha ne sluha. Telemach ga ima v ceniku, za 30 evrov, a ga ne izpostavlja, in ob cenah trojčkov se ga komaj splača omenjati. A1 pa v razdelku fiksni internet preusmeri obiskovalca kar lepo na »trojčke«, torej pakete, ki vključujejo še televizijo in fiksno telefonijo. Res se da tam odkljukati TV in telefon, kar pa denimo pri osnovnem trojčku naročniku prihrani reci in piši štiri evre! Pri T-2 in Telekomu se da internetno naročnino podobno kot pri Telemachu dobiti za približno 30 oz. 35 evrov na mesec, pri čemer je hitrost na optiki solidnih 100 Mb/s (ter 10 ali 20 megabitov v smeri proti omrežju), na tehnologiji xDSL pa precej manjša. Telekomova medoperaterska cena za dostop 100/20 na optičnem omrežju je dobrih 16 evrov (brez DDV), torej tistih 35 evrov vključuje kar lepo maržo.

Navsezadnje pri obstoječem stanju res ni pametnega razloga, da se ne bi odločil poln paket. Trojček z enako hitrim ali morda še hitrejšim internetom stane največ 50 evrov, običajno z vezavo in kakšnimi popustu za lovljenje novih uporabnikov še manj. Najdražji paketi, ki vključujejo skoraj vse televizijske opcije, pa so malo nad 60 evri. Iz tega se vidi, koliko predrag je samostojen internet, ker niti slučajno operaterski stroški ne znesejo toliko, da bi moral predstavljati polovico trojčka. V tem ga operaterji dajo na pol zastonj, samostojno pa ga zasolijo, kolikor ga le morejo. Na ta način dobro zaslužijo, če se kdo odloči zanj, in preusmerijo večino na trojčke ali celo četverčke, kjer imajo še vedno nekaj marže, predvsem pa naročnike precej bolj priklenejo k sebi. Vezava in vse storitve pri enem ponudniku bistveno zmanjšujejo verjetnost prehajanja naročnikov med ponudniki. Kar navsezadnje kažejo tudi podatki Akosa za lani.

Mobilni nadomestek fiksnega interneta v taki obliki, kot ga prodajajo, ni ne prava alternativa ne rešitev. Večina tovrstnih naročnin ponuja 200 GB prenosa na mesec, kar je absolutno premalo, še posebej, če v enačbo pride gledanje televizije. Ura Netflixa v 4K nanese približno 7 GB, v HD pa 3 GB. Podobne so tudi vrednosti za HBO Go, NBA, Eurosport Player in ostale tovrstne storitve. Tudi če se omejimo na polno visoko razločljivost in tri ure gledanja na dan, pridemo krepko čez 200 GB. Brez vsega ostalega brskanja po spletu, prenašanja v oblak in iz njega ter drugih internetnih aktivnosti. Mobilni internet za fiksno lokacijo, kot ga ponujata A1 in HoT je lahko alternativa, če ni na voljo ustreznih kablov ali če je težko urejati naročnine (denimo za študente v najemniških stanovanjih ali študentskih domovih), ne more pa biti osnova za prehod s kabelske ali IP-televizije na naročniški pretočni video. Da ne govorim o ceni. Ta je približno solidna samo pri HoT-u, ponudba A1 je še vedno (ali pa spet, enkrat vmes so jo že malo pocenili, če se prav spomnim) predraga. Toda Hoferjev usmerjevalnik (tako stari Alcatel kot novejši ZTE) je uporaben samo za osnovne potrebe in za prenašanje naokrog, doma pa je treba za priključitev več naprav in za dober sprejem signala kupiti kaj večjega in boljšega, česar pa operater oz. trgovec sam ne ponuja, pa tudi v slovenskih trgovinah je usmerjevalnikov LTE malo in niti približno niso poceni.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


V tujini je situacija cenovno sicer podobna, a ker so to tam trojčki večinoma še dražji kot pri nas, se marsikomu računica lahko izide. V Nemčiji je nekako standardna cena za samostojen internetni dostop prav tako 30 evrov, z vezavo lahko pade na 20, so pa hitrosti spodobne in operaterji nimajo takih predsodkov pred »enojčki« kot slovenski. Na drugi strani Atlantika je internetna naročnina nekje med 50 in 100 dolarji na mesec, toda paketi s televizijo in telefonijo se večinoma začenjajo pri drugi številki in gredo zlahka tudi na 150 dolarjev. Zato sem zgoraj omenil, da je kakšnih 50 dolarjev prostora, če se odpoveš televizijski naročnini.

Nekaj možnih, ampak malo verjetnih povodov je, da bi operaterji začeli razmišljati drugače. Najbrž bi jih k temu prisililo množično odpovedovanje naročnin na trojčke, kar pa se še nekaj časa ne bo zgodilo. Če bi se, bi najbrž nehali razlagati, da ni povpraševanja po samostojnih naročninah, zdaj pa z lahkoto vedno znova prodajajo to zgodbo, pa če drži ali ne. Mogoče bi lahko ali celo moral Akos zapovedati ponujanje internetnega dostopa z resno hitrostjo po pošteni ceni. Tamkajšnji strokovnjaki bi jo po svojih metodologijah, ki jih uporabljajo za določanje nediskriminatornih veleprodajnih cen, verjetno celo lahko izračunali. Morda je rešitev, da država v ustavo zapiše pravico do hitrega širokopasovnega interneta, potem bi moral biti na voljo brez televizijske in druge navlake ter poceni. V vsakem primeru rabimo nek zunanji pritisk, na operaterje enostavno ne moremo računati.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
3 komentarji

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja