NEDELJSKI NASVET: Takšno je idealno domače omrežje!
Marjan Kodelja 17. novembra 2019 ob 06:40

Najboljše domače omrežje je kombinacija žičnega in brezžičnega in po potrebi prenosa podatkov prek električne napeljave, izvedeno na način, da slabosti posameznih izginejo, prednosti pa ostanejo.

Doma imaš vse več naprav, ki potrebujejo dostop do omrežja. Skoraj vse lahko obesiš na Wi-Fi, a bo počepnilo, ko jih bo veliko in bodo delovale sočasno. Očitno brezžično omrežje kot tudi prenos podatkov prek električne napeljave ne rešujeta vseh problemov. Prav tako ne želiš kablov v nadometnih kanalih, ki kazijo prostor, ali celo prosto ležečih oziroma napeljanih po stanovanju. Omrežje, ki ni dobro zasnovano, je polno majhnih, na prvi pogled nepomembnih slabosti, ki nenehno motijo.

Od viška glava ne boli

Domače omrežje bo dobro toliko, kot se boš potrudil v fazi načrtovanja. Katere naprave so lahko priključene v brezžično omrežje oziroma za katere je to edina možnost? Novejši televizorji imajo obe možnosti, Wi-Fi in priključek za fiksno omrežje (ethernet). Ko ga nekam postaviš, bo tam verjetno tudi ostal, zakaj do tja ne bi potegnil kabla? Enako je povsod, kjer imaš namizne računalnike, omrežno podatkovno shrambo (NAS), morebiti tiskalnik s podporo za fiksno omrežje in kjer uporabljaš prenosni računalnik. Ko hitrost ni pomembna, uporabi brezžično omrežje, drugače pa ga priključi na kabel. Če imaš naprave pametnega doma, poskrbi tudi zanje. Najdi primerna mesta za prehode Z-Wave ali ZigBee ter jih v omrežje priključi prek kabla. Enako velja tudi za kamere, ki so glavni kradljivke pasovne širine. Kar pa ni vedno najbolj preprosto. So bodisi zunaj bodisi znotraj, vendar največkrat na mestih, do koder je težje pripeljati še en kabel. Ker pa nujno potrebujejo električni tok, tega pa iz električne napeljave lažje potegneš do nje, lahko uporabiš tehniko prenosa podatkov prek električne napeljave.

Najbolj pomembno je faza načrtovanja. Kje bodo fiksni priključki in kje omrežna oprema, da ne bo kazila prostora. Če je podstrešje izolirano, potem zna biti idealni prostor zanjo.

Najdi mesto in preveri kakovost Wi-Fi signala

Zgodba zase je iskanje »najboljšega« mesta za brezžično točko (usmerjevalnik) Wi-Fi, pomaga pa, če za brezžično domače omrežje izbereš naprave s podporo porazdeljenega (mesh) omrežja. Če pa je ena sama »točka«, potem naj bo čim višje, da se signal kot dežnik razprostre po celotnem stanovanju, in ne nekje pri tleh, na primer v nizki omarici dnevne sobe. Običajno za domače omrežje kupuješ napravo, ki je hkrati usmerjevalnik tudi za ožičeno omrežje. To ni najbolje. Wi-Fi radijski del sčasoma izgublja svojo zmogljivost, opazi se, da razdalja omrežja ni več takšna, kot je bila, ko je bila naprava nova. Poleg tega se standardi razvijajo, usmerjevalnik v napravi pa je ves čas enak. Boljše je kupiti ločeni napravi, usmerjevalnik, ki ga postaviš, kjer je priključek ponudnika dostopa v internet ter dostopno točko, ki jo postaviš na mesto, najbolj optimalno s stališča delovanja brezžičnega omrežja. Ko jo zamenjaš, ni treba ponovno nastavljati omrežja, pa še izklopiš jo lahko, ne da bi to vplivalo na delovanje fiksnega omrežja.

Težko je na pogled oceniti, ali se bo mesto, ki si ga izbral za brezžično točko, v praksi izkazalo kot najprimernejše. Tudi če upoštevaš vse mogoče napotke, le preizkus pokaže, ali si imel srečno roko. Poleg nekaterih usmerjevalnikov dobiš aplikacijo, ki ti pomaga izmeriti kakovost signala v prostoru, podobne pa najdeš tudi v tržnici (Ekahau HeatMapper). Postavi napravo, kjer meniš, da je primerno mesto, nato pa se s telefonom v roki sprehodi po stanovanju in preveri kakovost signala čisto povsod. Če nisi zadovoljen, usmerjevalnik prestavi in »ponovi vajo«.

Eden ni dovolj, potegni dva!

Ko določiš mesta za fiksne priključke, se loti kopanja kanalov in vrtanja lukenj. Ne bom svetoval, kako se tega lotiti (kable lahko vgradiš v zid brez podometnih kanalov ali z njimi), lahko pa napišem, da delo povzroči veliko umazanije ter truda. Predlagam, da do vsake točke pripelješ vsaj dva, bolje celo tri, tudi če jih ne potrebuješ. Nikar tudi ne kupuj cenenih kablov, ti pa naj bodo vsaj kategorije 6. Mogoče je dobiti tudi »ploske« kable (namesto klasičnih okroglih, ki jih lahko na primer položiš pod okrasne letve in te rešijo razbijanja sten.

Kable spelji do tja, kjer bo omrežni usmerjevalnik in (ali) omrežno stikalo. Usmerjevalniki imajo štiri priključna mesta, verjetno jih boš potreboval več. Najbolj preprosto ga je povezati s stikalom, ta pa naj ima toliko priključkov, kot jih potrebuješ. Priključki naj bodo gigabitni. Stikala za domača omrežja, so »neumna« in ne zahtevajo nič nastavljanja. Boljša so »pametnejša« stikala, vendar so veliko dražja, vprašanje pa je, ali jih s stališča zahtevnosti domačega omrežja sploh potrebuješ.

Kaj pa naprave?

Stikalo je »skoraj« nujen del omrežja. Zagotovo boš kmalu ugotovil, da bi na omrežje rad priključil vse naprave, ki to omogočajo. Namizni računalniki, omrežna skladišča podatkov, televizor, povezan prek »ethernet« kabla, bodo lahko izkoriščali velike hitrosti pri medsebojni izmenjavi podatkov. Ni pomembno, kako hiter je dostop v internet ali kako hitro je brezžično omrežje. V stanovanjski hiši z več nadstropji lahko stikalo namestiš v vsakem, do glavnega ali usmerjevalnika pa povlečeš le po en kabel. Tako ustvariš več logično ločenih omrežij, ki jih lahko ločeno tudi upravljaš.

Omrežni usmerjevalnik je središčna naprava omrežja. Čeprav ponudniki dostopa v internet ponujajo neposredni priklop do štirih naprav na njihovo opremo, ti tega ne priporočam. Domače omrežje naj bo ločeno od omrežja ponudnika. Za kakšen usmerjevalnik se boš odločil, pa je popolnoma tvoja stvar. Verjetno se boš odločil za usmerjevalnik, ki bo hkrati poskrbel za vse hkrati, meni pa ta možnost ni bila všeč. Zato imam usmerjevalnik in ločene brezžične dostopne točke.  

Ko boš polagal kable ožičenega omrežja in posledično razbijal stene, ne varčuj pri idejah, kje vse bi radi imeli priključke. Lastnik stanovanjske hiše povprečne velikosti je na primer vanjo vgradil skoraj dva kilometra kablov. Če se že lotiš prenove, razmišljaj velikopotezno in omrežje naredi, da bo pripravljeno tudi na porast pametnih naprav, ne pa da bo zadostilo trenutnim potrebam po priklopih.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

S televizorjem imamo vedno težave, še zlasti, če je pritrjen na steno. Kako skriti kable, ki visijo z njega? V steno za televizorjem vkoplji primerno velik nadometni kanal, nato pa vse kable spelji skozenj.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja