S slavno osebnostjo do boljše spletne prodaje!
Matjaž Ropret 1. septembra 2020 ob 06:42

Epidemija menda spreminja nakupne navade, saj glede na podatke raziskav tudi Slovenci manj plačujejo z gotovino in več nakupujejo na spletu. Vseeno pa bi te podatke vzel z nekaj rezerve, ker tako moja opažanja kot neuradni podatki iz bančnih krogov rišejo sliko, v kateri se marsikaj vrača nazaj v »vse po starem.« V vsakem primeru pa slovenske ponudnike čaka zahtevna naloga, kako preseliti poslovanje v digitalno okolje, če ga še niso, in kako tja pritegniti kupce.

V marcu in aprilu se je res marsikaj spremenilo, takrat smo se obnašali drugače, vprašanje pa je, ali smo te spremenjene navade obdržali tudi kasneje. V podjetju Mastercard so julija izvedli raziskavo in izpostavili, da vse pomembnejšo vlogo prevzemajo brezstična plačila in možnost nakupa preko spleta. Podobne zaključke daje vse več raziskav v zadnjem času, zato celotna finančna industrija govori o selitvi poslovanja na splet in večji uporabi brezstičnega ter mobilnega plačevanja.

Po podatkih Mastercardove raziskave je pri plačevanju potrošnikom najbolj pomembna možnost brezgotovinskega plačevanja, ki jo na prvo mesto postavljata dve petini vprašanih, sledita hitro plačevanje (29 odstotkov) in brezstično plačevanje (20 odstotkov). Če kartic ne bi sprejemali kot možnosti plačila, bi to od obiska odvrnilo slabo četrtino vprašanih. Ta podatek se mi zdi kar realen in tudi precej poveden. Tega vprašanja in tolikšnega deleža pritrdilnih odgovorov ne bi bilo, če ne bi še obstajalo veliko prodajnih mest brez možnosti brezstičnega plačevanja ali celo brez terminalov POS in je edini način za plačilo gotovina. To  se res mora spremeniti in če ne gre drugače, mora nekdo prisiliti ponudnike, naj se opremijo s terminali POS.

Zanimivi so tudi podatki, kje je kupcem brezstično plačevanje najbolj pomembno. Prednjačijo bencinski servisi. Sledijo vrtnarije, lokalne trgovine ter nakupi oblačil in obutve, raste pa tudi potreba po tovrstnem plačevanju v gostilnah in restavracijah, barih in kavarnah ter pri ponudnikih lepotnih storitev.  Največji porast spletnih transakcij je (bil) dostavi hrane, kjer se je število povečalo za 25-krat, in trgovinah z živili, kjer je bilo povečanje v primerjavi z aprilom 2019 13-kratno.

Spletno da, a še ne prevladuje

Spletno nakupovanje je pogosto, a še vedno ne prvotna izbira za marsikatero blago. V Mastercardu so ugotovili, da je v zadnjem mesecu vsaj en nakup prek spleta opravilo skoraj tri četrtine vprašanih, medtem ko je pri prejšnjem takem spraševanju, novembra lani, enako odgovorilo 60 odstotkov vprašanih. Novih tovrstnih kupcev, ki pred epidemijo sploh niso ničesar naročali po spletu, pa je pet odstotkov. Za trgovce in druge ponudnike, tudi obrtnike in še koga, verjetno ni dvoma, da se je treba podati na splet in v mobilno okolje. Je pa tam poleg sedmih glavnih zapovedi treba gledati še na dva vidika. Prvi je čim večja enostavnost plačevanja. Skorajda nujna je možnost shranjevanja podatkov o kreditni kartici, kajti nihče, razen morda najbolj paranoičnih uporabnikov, je noče vpisovati vsakič posebej. Že njeno iskanje je marsikomu odveč. Seveda pa je za varno hrambo treba vzeti rešitev kartičnega ponudnika in morda to tudi izpostaviti, da kupci ne bodo imeli težav z zaupanjem. V glavi vsakogar takoj zasvetijo drugačne lučke, če ve, da za podatke skrbi globalni gigant z veliko težje prebojno infrastrukturo kot lokalno podjetje z omejenimi viri.

Toda vse to so tehnični vidiki, ki jih je mogoče izvesti. Težji je sociološki vidik. Sodobne rešitve spletnih trgovin omogočajo določene stopnje poosebljenega nakupovanja, a jim še vedno manjkajo osebni stiki iz fizičnih trgovin. Bližje temu je spletno nakupovanje v živo, ki združujejo komunikacijo med kupcem in gostiteljem (prodajalcem) z udobnostjo nakupovanja z domačega kavča. Postopek trgovanja je povsod enak. Trgovec mora najprej stranko prepričati, da vstopi v trgovino, nato pa še za nakup. Medtem, ko je na spletu lažje pritegniti obiskovalce, imajo običajne trgovine višjo raven konverzacij. Drugače povedano – večji delež obiskovalcev tudi nekaj kupi. Razlog pa se skriva v dejstvu, da na splet ni mogoče preprosto prenesti socialnega vidika.

Podobno kot televizijski kanali za nakupovanje

Spletno trgovanje v živo izkorišča tehnologije spletnega pretakanja (angl. streaming), v osnovi pa je dokaj preprosto. Gostitelj, pogosto kakšen zvezdnik, pred kamero predstavlja izdelke, jih pomerja, govori o njih in odgovarja na vprašanja, ki mu jih kupci zastavljajo preko interneta. Gre za pristnejšo komunikacijo med »prodajalcem« na eni strani in kupcem na drugem, kot je zgolj brskanje po katalogu spletnih trgovin, prebiranje podatkov o izdelkih in morda še »klepetanje« z navideznim pomočnikom. 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Večina je že stopila v trgovino z oblikovanim mnenjem, kateri izdelek želi kupiti, ven pa je prišla z drugim modelom. Če bi kupovali na spletu, bi kupili izdelek iz prvega izbora, v trgovinah pa ima dober prodajalec moč, da vas prepriča v kaj drugega. Morda celo v dražji izdelek, ki pa vam bolj ustreza. To poskuša tudi v digitalnem okolju poustvariti koncept trgovanja v živo. Vodilna na tem področju je kitajska spletna trgovina Taobao, ki je  na začetku poslovne poti prodajala cenena in srednja draga oblačila mlajšim ženskam. Zneski posameznih nakupov so bili ustrezno nizki, zato je povečanja stopnje konverzij postalo prioriteta. Že takoj je prodajanje s predstavitvami in odgovarjanjem na vprašanja v živo postalo uspešnica in se hitro razširilo med kitajskimi trgovci in tudi širše po Aziji. Samo Taobao predvideva, da bo tovrstna prodaja prihodnje leto ustvarila več kot 500 milijonov nakupov. Med izdelki prednjačijo nakit, ženska in otroška oblačila, modni dodatki in kozmetika.

Ni sicer nujno, da bo enak koncept podobno uspešen tudi v Evropi (in v ZDA). Prve poskuse so v nekaterih državah že izvedli, vseeno pa za zdaj to boljše rezultate daje v Aziji. Toda spletni trgovci bodo morali na določen način spodbuditi tako zanimanje, najsi bodo to časovno in količinsko omejeni »izjemni« popusti, ponudbe, ki jih drugje ni, ali kaj drugega atraktivnega, kot tudi bolj vključiti kupca in mu vtisniti v zavest, da se na spletu podobno ukvarjajo z njim kot v klasični trgovini.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja