S pomladjo še večja izbira fotoaparatov za profesionalce
Matjaž Ropret 3. februarja 2019 ob 07:22

Panasonic je celo nekoliko prej, kot smo pričakovali, obelodanil podrobnosti in izbrancem že dal v roke brezzrcalna fotoaparata polnega formata Lumix S1 in Lumix S1R, ki ju je skupaj z bajonetom L napovedal na lanski Photokini. To sta slejkoprej resni, profesionalni orodji, dražji S1R za fotografe in cenejši S1 za snemalce.

Toda najprej se za hip pomudimo pri zunanji podobi. Ta pravzaprav ni dosti drugačna od precej oglatih prototipov s precej velikim držalom za dober oprijem z desnico, ki so nam jih pokazali v Kölnu. Na ohišju je kup tipk, pretikal in koleščkov za nastavljanje vsega mogoče. Pravi fotografi bodo navdušeni, ljubiteljski in še posebej začetniški pa popolnoma zmedeni. Vendar tem novinca niti slučajno nista namenjena, tudi če imajo dovolj denarja zanju.

Ena glavnih razlik med aparatoma je v tipalu. V S1, ki bo predvidoma stal okrog dveh tisočakov in pol ali čez tri tisočake z objektivom, bo polnoformatno tipalo s 24,2 milijoni točk. V dobrih tisoč evrov dražjem S1R pa bo na tipalu kat 47,3 milijonov točk. Oba bosta opremljena z umirjevalnikom slike, ki deluje v petih smereh in novih procesorjem za obdelavo slike, ki je še kako pomemben.

Ena od zadev, ki so jih lahko izvedli prav zaradi tega procesorja, je fotografiranje v načinu »visoke ločljivosti.« Tu se aparat zateka k nečemu podobnem kot telefoni, ki zajemajo po več fotografij naenkrat in jih nato združujejo v en, boljši posnetek. Le da tokrat dodatni posnetki niso v funkciji izboljševanja dinamičnega razpona in zajete svetlobe, temveč povečevanja ločljivosti in s tem detajlov. Z S1 je na ta način mogoče fotografirati pri 96 milijonih točk, z S1R pa to naraste na osupljivih 187 milijonov točk.

Ostrenje bo izjemno hitro, trdijo v Panasonicu. Aparata uporabljata tehnologijo DFD (Depth from defocus), pri kateri znata iz podatkov o kontrastu, zgradbe objektivov in drugih izračunati, kolikšen premik objektiva je potreben za izostritev. Poleg tega pa si pomagata z umetno inteligenco za prepoznavanje živali (mačk, psov, ptic) ter obrazov, da držita ostrenje na njih.

Iskalo pri obeh ima s 5,76 milijoni pik največjo ločljivost v katerem koli fotoaparatu in njegov zaslonček OLED lahko deluje z osveževanjem pri 120 sličicah na sekundo. Za varčevanje z baterijo pa je mogoče osveževanje zmanjšati na 60 sličic.

Glavna razlika poleg ločljivosti bo pri snemanju videa. Resda tako S1 kot S1R snemata 4K pri 60 sličicah na sekundo (ter ostalih variacijah), vendar »fotografski« aparat uporablja združevanje slikovnih pik na tipalu in nima opcije naprednega snemanja za kar najboljšo kakovost barv. Pri »videografskem« S1 pa video 4K nastane z vseh pik na tipalu, ki jih sistem uporabi za izboljševanje podrobnosti. Ta »oversampling« je možen samo pri fotoaparatih z zmogljivim procesorjem. Na kartico (XQD ali SDXC) je mogoče snemati 8-bitno z vzorčenjem barv 4 : 2 : 0, čez izhod HDMI pa s 4 : 2 : 2. Mogoče pa bo dokupiti ključ, ki bo odklenil 10-bitno snemanje v razmerju 4 : 2 : 2. Interno pri 24, 25 ali 30 sličicah na sekundo, čez HDMI pa s 50 ali 60 fps. Polna visoka ločljivost gre do 180 fps. Jasno je, da je vgrajen vhod za mikrofon (3,5 mm) in izhod za slušalke, možno pa je priključiti tudi prilagojevalnik za mikrofonski vhod XLR.

Na začetku bodo na voljo trije objektivi. Mogoče najbolj zanimiv bo 50 mm f/1,4, saj bo ponujal odlično svetlobno moč in menda veliko ostrino na celotnem motivu. Klasični zum 70-200 f/4 z umirjevalnikom slike (ta lahko deluje v navezi s tistim, ki je že vgrajen v aparata) bo nagovarjal športne, pokrajinske in popotne fotografe. Še drugi zum 24-105 f/4 pa bo mogoče uporabljati za vsakdanje fotografiranje in za makro posnetke, saj je najmanjša razdalja izostritve 30 cm.

Novi Panasonicov sistem v prodajo prihaja aprila.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja