Rusi imajo prav, Facebook bi bilo treba ukiniti!

Ne zaradi razlogov, ki jih navajajo oni, ker ne morejo preprečiti državljanom, da bi videli še kaj drugega kot režimsko resnico, temveč zaradi posameznikov, ki so prej pametovali o pandemiji in so se zdaj čez noč prelevili v podpornike Putina, ter zaradi dezinformacij, ki se neovirano širijo.

Prejšnji dan me je v novičarskem »feedu« čakala objava znanca s fotografijo, kako ruski vojaki delijo hrano Ukrajincem in zapisom, da tega na dominantnih medijih gotovo niste videli. Zabrusil bi mu: »Prav. Bom prišel k tebi domov, razstrelil tvoje stanovanje, pretepel tvoje bližnje, jim dal sendvič in pričakoval obilo hvaležnosti in razumevanja. Da nisem kriv, saj si me prisilil v nasilje z neprimernim obnašanjem in koketiranjem s sosedom, ki ga sovražim.« Razmislite o tem vsi, ki nekritično delite laži, ki jih po družbenih omrežjih širi ruski propagandni stroj! Preselite se v Rusijo. Ne bo težko, kajti menda od tam beži veliko mladih in izobraženih. Lepo vam bo tam. Vsaj dokler ne boste objavili česarkoli, kar režimu ne bo všeč. Potem vam gulag ne uide! Resnica in človečnost sta bili namreč prvi žrtvi vojne. A kdo se brani in kdo napada, o tem ni dvoma. Vem, da me nekateri ne boste razumeli, toda nobene vojne, tudi tistih, ki so jih zaradi višjih ciljev sprožili Američani in Nato, nikoli ne bo mogoče opravičiti.

Če smo se bili zadnje dve leti prisiljeni boriti proti teorijam zarote, za širjenjem katerih je stalo nekaj posameznikov z jasno izraženim interesom, imamo zdaj pred seboj dobro naoljene državne propagandne stroje. Čeprav življenja nikoli ne moremo gledati skozi črno-belo prizmo, so vseeno razlike med medijskim prostorom zahodnih držav in, če hočete, ruskim. Najbrž je vsakomur jasno, da mora biti nekaj narobe, če politična elita državljanom omejuje dostop do medijev, ki poročajo neodvisno in jih označuje najmanj kot sovražne. Kako naj verjamem nekomu, ki mi hoče vsiliti svojo resnico, pri čemer mi onemogoči dostop do drugih virov? Medtem imamo mi kljub vsemu dostop do raznolikih informacijskih virov. Tudi ruskih, čeprav je Evropa zapovedal blokado nekaterih od njih, kar, kot sem že dejal, po mojem ni najboljša odločitev. Toda blokada niti približno ni popolna. Nobenih težav namreč nimam na omrežju T-2 dostopati do spletnega portala RT.com, čeprav je na omrežjih nekaterih drugih operaterjev dostop nemogoč. Še vedno so na voljo VPN-storitve, če bi bilo drugače. Kdor želi, bo vedno našel pot do informacij.

Čeprav to sploh ni potrebno. Ruski stroj je namreč začel izkoriščati diplomatske profile na družbenih omrežjih za širjenje informacije, med katerimi jih je cel kup lažnih. Laž ne more postati resnica, naj jo ponavljajo, kolikor dolgo želijo, vse dokler je mogoče dejstva preveriti. Tako je mrtvi Ukrajinec s cigareto igralec v glasbenem spotu ruskega reperja. Ravno tako je ukrajinska vplivnica bila noseča in je rodila v porodnišnici na jugu Ukrajine, ki so jo uničili Rusi, čeprav so ti izkoristili družbena omrežja in poskušali dokazati, da je šlo za igro in da punca sploh ni bila v drugem stanju. Podobno velja za biološke laboratorije v Ukrajini ali ukaz za napad na separatistični republiki. Če mi ne verjamete o uporabi diplomatskih profilov za širjenje dezinformacij, potem skočite na Facebookov profil ruskega veleposlaništva v Sloveniji, na katerem boste med sicer večino dokaj normalnih in pričakovanih objav našli veliko lažnih. Vse to, da bi opravičili popolnoma nepotrebno vojno in tragično trpljenje ljudi, o katerem večina Rusov zaradi medijske blokade sploh ne ve. Bodimo pošteni. Lažne novice in dezinformacije objavlja tudi ukrajinska stran, zato mi je všeč, da večina medijev v demokratičnih državah jasno zapiše, katere informacije so bile preverjene in katerih ni mogoče.

Toda bistvo ni ruski medijski prostor in vse večja sovražnost do Zahoda, vse to je bilo pričakovano, kajti psihološka vojna je ravno tako del vojaških operacij, kot čemu se ljubitelji teorij zarot nekritično dobrikajo Putinu. Nobenega dvoma namreč ni, da je zgradil avtokratski sistem, ki nima nič skupnega z demokracijo. Je res, kot trdijo nekateri, razlog v želji biti del manjšine, ki za razliko od večine »pozna resnico« ali preprosto za željo, dobiti všečke in čim več sledilcev? Čemu se delijo čudni in v nobenem resnem mediju objavljeni intervjuji samooklicanih strokovnjakov, ki v bistvu nimajo pojma in ves čas iz petnih žil vlečejo opravičila za vojno intervencijo.

Postavlja se vprašanje, ali kljub medijski svobodi vemo, kaj se dogaja v Ukrajini, saj družbena omrežja, kjer so Ukrajinci v občutni premoči, in zahodne varnostne organizacije meglijo pogled. Razlogov je več. Da se Rusiji onemogoči dostop do informacij, ki bi jim morebiti koristile in psihološka vojna, s katero želijo vplivati na javno mnenje. Tako pravzaprav ne vemo natančno, koliko ozemlja so napadalci osvojili, v kakšnem stanju je ukrajinska vojska in podobno. Vsako informacijo je zato treba vzeti z dobršno mero skepse in dvoma, dokler ni potrjena s strani zaupanja vrednega vira. Drugače bi še vedno verjeli, da so branilci Kačjega otoka junaško umrli v napadu. Resnica je namreč, da so jih ujeli. So še drugi primeri, od ranjene ženske, ki je bila igralka, do uničene hiše, ki je bila dejansko uničena že pred leti. Ruska stran producira daleč največ lažnih novic iz preprostega razloga, ker zdrava kmečka pamet ni na njihovi strani. Da bi opravičili vojnao si izmišljujejo razloge, od tega, da so nacisti prevzeli Ukrajino, kar je paradoksalno, glede na to, da Putin Ukrajincem ne priznava narodnosti in države, do ponovnega iskanja orožji za množično uničevanje, ki se je kot že ničkolikokrat do zdaj v nekih drugih vojnah, izkazalo, da ne obstaja.

Vsem primerom je skupno, da so novice lažne, oziroma, da gre za delno ali v celoti lažne informacije, ki so namenjene širjenju političnega stališča ali generiranju klikov. Ker smo v zadnjih desetletji uspeli razvrednotiti novinarski poklic in banalizirati medijski prostor na raven škandalov in črne kronike, pri čemer smo zanemarili pomen izobraževanja in širjenja obzorij, se lažne novice z lahkoto in hitro širijo. Nekaj imajo pri tem tudi algoritmi družbenih omrežij, ki so narejeni, da hitreje širijo objave, ki vplivajo na čustva, kot tiste, ki vplivajo na um. Toda če bi radi stopili iz tega toksičnega okolja, potem se boste morali naučiti prepoznati sumljive novice in preprečiti, da bi vplivale na čustva. Kako torej zaznati takšne novice, objave ali članke?

• Lažne novice so pogosto napisane tako, da vplivajo na čustva in nagon. Pomisli, kako novica vpliva nate, in če se počutiš razdraženo, tesnobno in bi rad takoj reagiral, potem je zelo verjetno z njo nekaj narobe.
• Preveri, ali je jasen vir novice in kako verodostojen je. Če novica sploh nima nobenega vira oziroma je jasno, da avtor ne bi mogel vedeti podanih informacij, potem bodi glede vsebine skeptičen.
• Ali je spletna stran ali uporabnik, ki širi novico kredibilen. Verjetno je jasno, da nekdo, ki je zadnji dve leti trdil, da koronavirus ne obstaja, ne more biti kredibilen vir o čemerkoli. Še najmanj o vojni na tleh Ukrajine.
• Senzacionalne besedne zveze, dvoumne trditve, izključno velike črke in vrsta slovničnih napak so stvari, zaradi katerih lahko sumite, da je novica lažna.
• Vedno poišči več informacij o zadevi na različnih straneh in predvsem preveri, kaj o tem govorijo na zaupanja vrednih straneh. Doma in v tujini. Če na primer resni zahodni mediji v demokratičnih državah govorijo, da nekaj ni res, potem je neumno verjeti medijem iz avtokratskih držav z omejeno medijsko svobodo, če trdijo nasprotno.

Sliši se preprosto, toda obramba pred lažnimi novicami je hudičevo zapletena. Pozorni moramo biti na vse, kar preberemo in predvsem je pametno, da ničesar ne vzamemo »zdravo za gotovo,« temveč da dvomimo o vsem. O čisto vsem. Kajti razmislek, zaupanje lastnemu znanju in raziskovanje vas bo pripeljejo do resnice. Nikakor ne dvoumne objave na spletu! Svet je poln manipulacij, saj smo poleg vsega izgubili skromnost, previdnost in prijaznost, ko se krepita individualizem in nacionalizem. Ponovno!

Naslovna fotografije DepositPhotos.