RTV Slovenija: »Olimpijski 4K bi bil velik izziv«
Matjaž Ropret 13. februarja 2018 ob 19:15

Moje ugotovitve, da posnetki (če še ne prenosi) s tokratnih olimpijskih iger obstajajo tudi v 4K, a je zelo malo gledalcev, še posebej na našem koncu sveta deležnih take slike, so h komentarju spodbudile RTV Slovenija. Kjer poudarjajo, da bi bilo že pretakanje podatkovnega toka iz Južne Koreje v Slovenijo verjetno predrago, potem bi šele prišli do izziva, kako ta signal dostaviti do naših domov. Malce dvomijo tudi o tem, da se bo slika UHD sploh množično uveljavila, saj da se v veliko govori že kar o 8K.

Tekme v Pjongčangu, vsaj nekatere snemajo v ultravisoki ločljivosti. Pri določenih tekmah je tudi »izhodna« slika taka, pri drugih pa 4K uporabljajo, kot pojasnjujejo v RTV Slovenija, uporabljajo za dodatne izreze (več podrobnosti) v sliki visoke ločljivosti. UHD je na voljo bolj ali manj samo gledalcem v tej državi na Japonskem in v ZDA. Pri operaterjih oz. ponudnikih, ki so ali dovolj blizu ali pa finančno dovolj močni, da si lahko privoščijo ta prestiž, to tehnološko ekstravaganco. Nacionalka iz Južne Koreje čez satelite prejema osem signalov v visoki ločljivosti, še tri pa čez najete vode (IP). Za pridobivanje signala 4K bi morali zakupiti nekajkrat večjo pasovno širino. In kot pravijo: »Tudi če bi to rešili, pa nastane nov problem, kako tak signal spraviti do gledalcev.«

Zadnja točka zagotovo drži. Slovenski operaterji  večinoma še niso prilagodili svoje infrastrukture, vključno s sprejemniki, za dostavo slike 4K do gledalcev. Če pa bi to kdo hotel početi v spletni storitvi, denimo nacionalka prek RTV 4D, bi moral zakupiti kar nekaj kapacitet pri ponudnikih omrežij za dostavo vsebin (CDN), da bi stvar normalno funkcionirala pri več kot nekaj gledalcih. V RTV Slovenija menijo, da bo trajalo še precej časa, preden bomo na televizorjih spremljali programe UHD. Teh sicer v Evropi ni več zgolj za vzorec. Po podatkih Paula Grayja iz analitske hiše IHS Markit, je v Evropi že približno 30 linearnih programov 4K, pri čemer tiste, ki so prisotni v več državah, šteje samo enkrat. Ustrezen televizor pa ima že desetina gospodinjstev, do leta 2021 ga bo imela tretjina gledalcev.

Vendar ni stvar samo v televizorjih in kamerah, pa tudi ne samo v prenosu slike iz enega konca sveta na drugega – če bi bile igre bližje, bi bili tudi tovrstni stroški verjetno nižji in logistika lažja. Tudi same televizijske hiše bodo morale stare koaksialne in povezave triax nadomestiti z novimi na osnovi internetnega protokola. Kar pa pomeni precejšnjo investicijo v nove povezave in tehnologije. Približno desetletje zatem, ko so vse prilagodili HD-ju.

Prav zato so v RTV Slovenija še nekoliko previdni in spremljajo dogajanje drugod. Proizvajalci opreme in tudi nekateri producenti dogodkov že vse več govorijo o sliki 8K, tudi pri televizorjih tovrstni modeli niso več samo sejemske atrakcije. Vseeno pa za zdaj ne kaže, da bi obstajala velika možnost neposrednega preskoka iz HD-ja na 8K. Paul Gray napoveduje, da bodo takih televizorjev po vsem svetu letos prodali največ 80 tisoč. Programov s to ločljivostjo pa po njegovih besedah v Evropi ne bo vsaj do leta 2025. Medtem ko je 4K kot rečeno že prisoten in v nekaterih državah v njem že uživajo v športnih prenosih in še čem.

Kot vedno pa se pojavljajo tudi pomisleki o smiselnosti takih tehnoloških preskokov. Niso redki, ki se sprašujejo, kakšna je sploh razlika med Full HD in UHD. Pri čemer je posredi toliko dejavnikov, da posploševanja v slogu »Saj je slika povsem enaka,« vseeno ne bi zagovarjal. Veliko je odvisno že od same produkcije, kvalitete snemalne opreme in vsega pri zajemanju materiala. Nato od njegove obdelave in načina »dostave« (stiskanja), gledalčevega televizorja in navsezadnje njegovega vida. Vsebine, kot je Planet Zemlja 2, zelo dobro pokažejo dobrobiti slike 4K (in HDR), ni pa vsak video v tej ločljivosti enako reprezentativen. In vse oči dejansko ne ločijo dovolj dobro teh razlik. Kot tudi vsa ušesa ne slišijo vseh razlik med običajnimi in avdiofilskimi zvočniki ali slušalkami.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Naslovna fotografija: MOK, Getty Images

Hotels Combined INT
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
3 komentarji
  • Ali lahko kaj napišete še o 4K predvajalnikih (Apple TV, Egreat, Popcorn…). Predvidevam, da je že kar nekaj UHD TV-jev, ljudje pa nimajo iz kje gledati prednosti teh resolucij.

  • Siol za hd rabi 8megabitov prenosa netflix za 4k rabi 10megabitov. Res da imajo na netflixu cajt stisnt sliko ampak predvidevam, da se dobi hardware decoder ki stiska hevc aka x264 v trenutnem času recimo s kakšno minuto zamika na nekih 15 do 25megabitov kar pa je čist ok za večino uporabnikov televizije interneta. Da o tistih z optiko ne govorimo. Res je , da na televizorjih manjših od metra in pol in če ne gledamo dovolj blizu komaj ločimo razliko med fullhd in 4k in za 4k video rabimo Hardware podporo decodiranja večina naprav tega ne zna razen novejši smart tvji osebni računalniki in telefoni. Splača se sigurno ne sploh da bi na novo nabavili vso novo mašinerijo za snemat in stiskat 4k video ampak če so zmetali stran miljarde za teš bi bil to pičkin dim ali plunk v morje za slovenijo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja