Roomba e5: Vse najboljše v enem ohišju, ampak kaj pa cena?
Marjan Kodelja 24. septembra 2018 ob 06:09

Morda jih bom spet slišal, da nekoga nimam rad, zato kar na začetku povem, da ga imam zelo rad. Ampak sem pa tudi realist. Roomba e5 je najboljši model ta hip z naključnim algoritmom premikanja, ampak za moj okus je še vedno predrag. Sploh v primerjavi z modelom 606, ki ni več v akciji, a ima po mojem trdnem prepričanju kljub temu še vedno najboljše razmerje – »kaj dobiš za svoj denar«.

Ameriškemu proizvajalcu iRobot že dlje časa očitam, da ima v svoji ponudbi preveč modelov, z minimalnimi in dostikrat brezpredmetnimi razlikami med njimi, zato pozdravljam, če z družino e5 stopa na pot razumljivejše ponudbe. Lahko pa se motim. Med pisanjem članka sem namreč na njihovi slovenski strani zasledil modela e5152 in e5158 po enaki ceni in z enakimi opisi, zato mogoče poenostavitve ni. Kot mi je znano, bo v začetku naslednjega leta na voljo še model e7, ki ga bodo uvrstili na vrh ponudbe, kjer so že sedaj modeli s kamero in sistematičnim sesanjem, a tudi z dvakrat višjo ceno.

Kot smo pričakovali

V kompletu so poleg robota še polnilna postaja, dodatni filter ter navidezni zid. Marsikomu nujen dodatek, saj omeji robota, da ne sesa na površini, kjer mu tega ne dovolimo. Drugače pa je enak, tako po obliki, kot sestavi, kot so Roombe že od pamtiveka. V primerjavi z modelom 606 so bistvene razlike štiri. Vgrajen je sistem gumijastih krtač, ki smo ga vajeni v modelih družine 8 in 9, po stari klasifikaciji, sprednji kolešček ni več deljen črno bel, kar kaže, da robot na drug način beleži prevoženo razdaljo ali pa mu ta podatek ni več potreben, povezan je v omrežje Wi-Fi in omogoča upravljanje prek aplikacije, košek za smeti pa je brez motorja in zato pralen.

Gumijaste krtače, če si izposodim trditev izdelovalca, naj bi imele globlje utore, zato bolje meljejo in pobirajo nečistoče. Nič ne rečem in prepričan sem, da epetka bolje sesa, kot nekateri dosedanji modeli, gotovo pa modeli s klasičnimi krtačami, vendar težko rečem, koliko bolje oziroma koliko je to sploh pomembno. Robotski sesalniki so narejeni zato, da redno sesajo. Najbolje vsak dan ali pa vsaj vsak drugi dan, zato če pač danes neke smeti ne pobere, jo bo pa jutri. Vzeto v obzir sedem dni sesanja pa lahko ocenim, da epetka pobere največ deset odstotkov (a raje manj) več smeti, kot šest let stara 780tica. Moj trenutni suženj Roborock S50 pa se verjetno tozadevno umesti nekje med njima. Nimam empiričnih podatkov, ki bi to podkrepili in s sposobnostjo večine e-fat, ki so me do zdaj obiskale, sem bi zadovoljen. Res pa je, da če bi ta hip kupoval nov sesalec, potem bi bila kakovost krtač in njihovo preprosto čiščenje prvo, o čemer bi se prepričal. Čisto nobene spremembe pa ni bila deležna metlica spredaj desno, ki še vedno »besno« meče smeti pod krtače, dostikrat pa tudi v nasprotno stran daleč po prostoru. Še vedno se ta namreč (pre)hitro vrti in ko na primer želimo posesati področje razsutja nečesa drobnega, robot še vedno manjši del smeti razmeče naokoli in ne posesa. Morda pa bi lahko razmislili in zmanjšali število obratov na minuto?

 

Še največjo spremembo je doživela posoda za smeti. V njej ni več motorja in ventilatorja, premeščena sta v desni del ohišja robota. Še vedno pa je ventilator enako velik kot pri 780tici in glede tega ocenjujem, da ima epetka približno enako moč sesanja. Ker ni motorja lahko posodo speremo z vodo, a moramo prej ven vzeti filter, ki ni pralni. Škoda, kajti odstranjevanje prahi iz reber filtra je najbolj zoprni del vsakotedenskega vzdrževanja in tu bi curek vode bolj prav prišel, kot za spiranja posode iz plastike. Če nekaj delcev prahu ostane v posodi, robot ne sesa nič slabše, če pa je v gubah filtra prah, to vpliva na kakovost njegovega dela.

Aplikacija ni velika dodana vrednost

Še najboljša posledica povezave robota v domače omrežje in njegovo upravljanje prek aplikacije, je možnost posodobitve programsko strojne opreme, ko in če je ta na voljo. Za izdelovalca pa ima smisla, kajti elektronika je zaradi prenosa urnika in še kakšnih funkcij, ki smo jih prej morali nastavljati na robotu samem, verjetno manj zahteva in enaka za vse modele. Poleg nastavljanja urnika je na voljo zgodovina sesanja izražena v urah in minutah, navodila za vzdrževanje, dobimo pa tudi obvestila. Ampak koliko mi pomeni, da se je robot nekje zagozdil in obstal, če me ni doma?

Več podatkov aplikacija od tega robota ne more niti prejeti, saj gre za predstavnika z naključnim premikanjem. Algoritem se je v zadnjih letih nekoliko spremenil, robot na začetku ne potuje v spirali dokler se ne zaleti v steno, temveč se takoj loti premočrtne vožnje. Nisem pa podrobneje analiziral nove poti, kajti po enournem opazovanju robota sem hitro prišel do zaključka, da gre vsaj enkrat prek vsake točke v prostoru. Je pa zato podedoval tudi nekatere slabosti tovrstnega premikanja. Epetka je sposobna brez težav posesati več sob hkrati (če niso prevelike in jih ni preveč), kljub ne ravno zavidljivo veliki bateriji (1800 mAh), ampak ne najde vedno poti nazaj do pomnilne postaje. Če jo naključni algoritem premikanja pripelje nekam, kjer zazna signal postaje, potem se vrne nanjo, drugače pa se po nekem času ustavi kjer je in čaka, da jo pridemo iskat.

NEPOMEMBA OPAŽANJA: Hodni del je enako robusten, kot vse roombe do zdaj, zdi pa se mi, da je ohišje plastike manj debelo in trdno. Ampak to nima vpliva na sesanja, kot tudi ne opažanje, da se premika hitreje, pa tudi bolj sunkovito ustavlja in speljuje.

V praksi dober, a ne še enkrat boljši od 606-tice.

Ker epetka na našem testu ni imela svetilnikov, naprav, ki v primeru sesanja več sob hkrati robotu pomagajo najti pot skozi labirint stanovanjskih prostorov, je načeloma primerljiva z modelom 606. Če jo bomo uporabljali na način, ki sem ga predlagal pri opisu tega, torej jo bomo prenašali iz prostora v prostor in sesali, ko smo doma, potem njene prednosti v možnosti nastavljanja urnika, pa tudi zagona prek aplikacije, nimajo nobene uporabne vrednosti. Pa čeprav sta si robota glede kakovosti in sposobnosti daleč narazen. Opozoriti moram, da ima baterija relativno majhno kapaciteto, če velja podatek 1800 mAh. To ni veliko in kljub uradnemu podatku o času sesanja 90 minut, je ta premalo za uporabo v več sobah hkrati. Praksa je tudi potrdila teorijo, kajti po delu v več sob hkrati s skupno neto površino okoli 60 kvadratnih metrov, je bil robot na koncu vedno tik pred zadnjim izdihom. Močno upam, da močnejša baterija ter dodatki, kot so svetilniki, ne bodo zadeva med sabo izključujočih modelov družine e5 (če bodo), ampak nekaj, kar bo uporabnik lahko dokupil. Nobenega smisla namreč ni, da bi zaradi želje po sočasnem čiščenju več sob bili prisiljeni kupiti dražji model, pa naj bo ta naključnega ali sistematičnega premikanja, če to delo lahko opravi tudi recimo temu »osnovni« z nekaj dokupljenimi dodatki.

Tako sem počasi prišel do zaključka in pričakovane ugotovitve, da je »glavna« in »edino resnično uporabna izboljšava« krtači, ki ju je lažje čistiti in učinkovitejše pobirata smeti. Tu velja omeniti še nekaj. Z veliko mero gotovosti trdim, da je epetka sposobna pobrati več smeti, ker gre zaradi naključnega premikanja prek vsake točke v prostoru najmanj enkrat kot model s kamero (sistematičnim premikanjem) in enakim sistemom krtač, saj gre ta prek vsake točke le enkrat. Je po mojem mnenju zenit razvoja sesalnikov z naključnim premikanjem in način, kako opravičiti, da se cene Roomb s kamero še niso spustile do 500 evrov.

HVALIMO:

  • Izpopolnjen algoritem naključnega premikanja.
  • Dober mehanizem pobiranja smeti.
  • Robustna izdelava.
  • Preprosto odstranljiva posoda za smeti.
  • Dve leti garancije.
  • Servis v Sloveniji.

GRAJAMO:

  • Baterija bi lahko bila večje kapacitete.
  • Relativno majhna moč curka zraka.
  • Cena je za večino še vedno previsoka.
Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja