Roomba 606: Najcenejša iz »hleva«, a hudirjevo uporabna (# VIDEO)
Marjan Kodelja 5. julija 2018 ob 07:42

Velja prepričanje, da so irobotovi robotski sesalniki Roombe dobre, a tudi drage domače pomočnice. A kot smo enkrat zapisali. Cena je sorazmerna z zmogljivostjo, tehnološko odličnostjo, pa tudi ugledom – da imam najboljše, kar lahko dobimo za svoj denar. S tem kajpada ponudnik izkorišča nečimrnost, ki se v manjši oziroma večji dozi skriva v vsakem od nas. Če pa smo sposobni iti prek nje, potem lahko za majhen denar dobimo veliko. Natančneje skoraj to, za kar smo morali pred šestimi leti plačati premijsko ceno, a takratna pridobitev še danes pričakovano učinkovito opravlja svoje poslanstvo.

Primerjava med modeloma 780 in 606 je na mestu, saj je bila prva v vrhu tedanje ponudbe, v drobovju pa se dosti ne razlikujeta. Je pa 606 cenovno umeščena veliko nižje. Priporočena cena 299 evrov je namreč že nekaj časa akcijsko znižana na dva stotaka. S tem je to najcenejša roomba, ki je kadarkoli tlačila slovenski dom in bi lahko po našem mnenju zadostila potrebam veliko gospodinjstev.

Primerna ali ne: odvisno od načina uporabe

Raba je preprosta, na voljo pa so le trije gumbi. Za začetek sesanja (CLEAN), za sesanje manjše površine (SPOT) in za vožnjo do polnilne postaje (DOCK)

Do zdaj smo se ukvarjali s tehnološko odličnostjo oziroma možnostmi, ki jih imajo dražji modeli Roomb. Tokrat bomo stopili korak nazaj, zato smo se tudi odločili vzeti na test najcenejši možni model. Uradno je 606 primerna za majhna stanovanja do 60 kvadratnih metrov, vendar če sklenemo nekaj kompromisov, je primeren tudi za večja. Jo pač prenašamo iz eno sobe v drugo in pri gornjem podatku gre pravzaprav za sesalno (neto) površino. Tloris prostora je lahko večji, saj sedežne garniture, postelje, omare in morda še kakšni pohištveni elementi, pod katere sesalnik ne more, zmanjšajo površino sesanja. Pomembneje je, da lahko s polno napolnjeno baterijo (3000 mAh) dela dobro uro, kar je po naših izkušnjah dovolj za polovico ene etaža srednje velike hiše (tloris 9×12 m). Nakar se polni kakšni dve uri in če je potreba, lahko posesa še drugo.

Sesalnik nima možnosti nastavljanja urnika sesanja, uporaba je namreč preprosta in podrazumeva pritisk na gumb za začetek sesanja. Se pa vrne na polnilno postajo, ko konča z delom. Urnik je za nekatere pomemben, saj omogoča delo ko ni nikogar v stanovanju, a po drugi strani to ni možno tam, kjer je prostor varovan s tipali gibanja (alarmni sistem). Če nas ne moti, da sesalnik tuli, ko smo doma, smo pripravljeni ročno začenjati sesanje in ga prenašati iz sobe v sobe, potem je, tako kot smo dejali, 606 primerna za mariskoga. Predvsem pa nakup ne pomeni velikega finančnega bremena.

Namig: Za čisto stanovanje je primerno, če robotski sesalnik opravi svoj namen vsak drugi dan, enkrat na teden pa stanovanje posesamo še s klasičnim sesalcem.

Kompaktna in robustna

Stara 780-tica je za dobre pol kile težja od 606-tice, kar lahko pomeni, da so nekateri sestavni deli tanjši ali iz lažjih materialov. Drugače pa sta konstrukcijsko podobni. Hodni del je robusten in tozadevno smo prepričani, da zdrži vse obremenitve, kar ne nazadnje velja tudi za mehanizem s krtačami. Edina opaznejša razlika, poleg bolj zaobljenega ohišja, je drugačna oblika posode za smeti, v kateri je filter iz mikrovlaken. Žal ni HEPA, zato ta sesalnik ni najbolj primeren za ljudi, ki trpijo za različnimi oblikami alergij. Enak je tudi nabor tipal na krovu, ki omogočajo sesalcu, da se naključno giblje po prostoru, vgrajen programski algoritem pa poskrbi, da posesa celega, da ne pade prek stopnic, da se vrne na polnilno postajo, sesalnik pa je tudi sposoben zaznati povečano količino smeti pod seboj. Ko gledamo starega in novega med njunim delom, opazimo, da se enako premikata, podoba pa je tudi količina pobranih smeti.

780-tica se je s svojih šestih letih tlake enkrat okvarila, popravilo infrardečega tipala nas je stalo petdesetaka (kar ni pretirano), vsaj enkrat na leto pa smo morali zamenjati krtače in filtra. Po urniku sesa trikrat na teden ter občasno posesa še dve manjši sobi, enkrat tedensko pa zahteva čiščenje. Glede na to, da je 606-tica podoben stroj ter da je na prvi vtis podobno “kakovostno” izdelana (z gotovostjo pa tega kajpada ne moremo trditi), lahko pričakujemo podoben vek trajanja. Z eno razliko. Stara ima NiMH baterijo, nova pa litij ionsko. Slednje je res “močnejša” a tudi hitreje izgublja kapaciteto. Ocenjujemo torej, da če smo morali pri starem modelu baterijo zamenjati po petih letih, jo bomo morali po novem tam nekje pri treh morda štirih.

Nobena nima pretirano močnega “srka”

Ocena, kako dobro robotski sesalnik pobira smeti, je največkrat subjektivna. Nedvoumne podatke, na primer “moč sesanja” je težje najti, niso na voljo za vse modele, še manj pa jih lahko sami preprosto izračunamo. Zato se večinoma na testih zanašajo na poligon, po katerem vedno enako razmečejo smeti, nato pa pobrane vržejo na tehtnico ali kot v našem primeru, na sesanje vedno v istem prostor, enako pogosto ter na koncu ocena prek prsta. Vse Roombe imajo tristopenjski sistem čiščenja. Stranska metlica meče smeti pod sistem dveh krtač, ki jih dvignejo, da jih lahko curek zraka potisne v posodo za smeti. Curek ustvari majhen motor z majhnim ventilatorjem (približno premera dveh centimetrov) v posodi za smeti. Filtre je treba redno čistiti, moč sesanja pa ni primerljiva z običajnim sesalcem. Res pa je, da morajo imeti ti močnejši motor in večji ventilator, saj je oddaljenost od tal pa do posode za smeti veliko daljša. Robotski sesalnik sicer pobira smeti tudi s preprog, vendar zgolj po površju in manj učinkovito kot iz trde podlage (parket, laminat, ploščice).

Primerjava med modeloma 780 (levo) in 606 (desno). Lepo se vidi, da sta si spodaj podobna, če ne celo enaka.

Tozadevno sta modela 606 in 780 popolnoma enaka. Krtači sta dve, gumijasta z manjšim in ščetinasta z večjim premerom. Velikost ventilatorčka in moč motorja sta podobni, zato enako učinkovito sesata. Je pa 606 za odtenek tišja, razlog za to pa je lahko tudi v starosti 780-tice. Enake so tudi slabosti tovrstnih krtač. Daljši lasje se navijejo okoli krtač, zato je njihovo čiščenje malce težje, kot pri novem mehanizmu dveh krtač iz gume, ki ju imajo modeli družin 8 in 9. Nekateri od teh imajo tudi močnejši motor za ustvarjanje curka zraka, tega pa znajo tudi prilagajati glede na vrsto tal.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Ocena: S čiščenjem modela 780 smo bili zadnjih šest let zadovoljni, bolj pogosteje smo ga poslali sesat, bolj čista so bila tla. Nekaj podobnega lahko rečemo tudi za model 606.

Sklepna beseda

Moški del družine je tradicionalno mahnjen na kupovanje tehnološko najbolj izpopolnjenih naprav. Res je lepo imeti doma nekaj najnovejšega in najboljšega, a če zanj ni potrebe, potem po nepotrebnem mečemo denar skozi okno. Natančno tako je pri odločanju za robotskega sesalnika, katerega naloga je zgolj ena. Čiščenje tal in to čim pogosteje, saj smeti nastajajo sproti. Pomembno je torej, koliko nas bo stalo lastništvo naprave oziroma koliko stane vsako čiščenje posebej. Enkrat smo o tem že pisali in sicer ravno za model 780. Ker mu je 606 v vseh glavnih lastnostih, ki vplivajo na učinkovitost čiščenja enaka, enake pa so tudi krtače, ki jih je treba enako pogosto menjati, pa je zaradi občutno nižje cene ta model tozadevno prijaznejši do denarnice. Na koncu pa je pomembno samo to!

HVALIMO:

  • Izredno razmerje med ceno in kakovostjo (kaj dobimo za svoj denar).
  • Izpopolnjen algoritem naključnega premikanja.
  • Dober mehanizem pobiranja smeti.
  • Robustna izdelava.
  • Preprosto odstranljiva posoda za smeti.
  • Dve leti garancije.
  • Servis v Sloveniji.

GRAJAMO:

  • Baterija bi lahko bila večje kapacitete.
  • Relativno majhna moč curka zraka.
  • Precej visoka cena novih krtač, metlic in filtrov.
  • Nima ročaja za prenašanje.
  • Zahtevnejše vzdrževanje (v primeru navijanja las okoli krtač).

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja