Roborock S7 MaxV Ultra: So iznašli popolno zdravilo za »lenobo«? (#video)
Marjan Kodelja 12. julija 2022 ob 05:56

Zadnje čase se kitajski roboti množijo kot gobe po dežju. Praktično to pomeni, da so med njimi vse manjše razlike in da jim dodajajo bolj ali manj zmogljive postaje s samodejnimi funkcijami čiščenja.

Tokrat je do mene prišel robot S7 MaxV v dveh različicah. S priključno postajo, ki izprazni košek, od tu v oznaki »+« in pa s postajo, ki poleg tega še opere krpo za brisanje in z besedico »ultra« v oznaki. Robot je v obeh primerih enak, križanec med lanskim modelom S7 in še kakšno leto starejšim S6 MaxV.

Kratko vendar zato tudi malce »krotko« o troedinem

Odkar pomnim se Roborockovi robotski sesalniki gibljejo po enakem načelu, kar praktično pomeni, da ves ta čas pri njih opažam podobno vedenje. Ne gredo za zaveso, pod prevleko postelje, robove sesajo najprej in se v nekaterih primerih ne stisnjeno čisto do roba pohištva. V takšnih primerih je verjetno, da bodo ostale površine, ki jih sesalnik ni očistil. Majhne, a vseeno. Med prednosti tega robota pa poleg visoke sesalne moči lahko štejemo gumijasto krtačo brez ščetin in težak modul s krpo za brisanje tal, ki med delom nežno vibrira in ga v primeru, ko zazna preprogo, robot dvigne. Da je po nepotrebnem ne moči. Poleg laserskega tipala na hrbtu ima ta robot spredaj še dvojno kamero, s katero vidi pred seboj in se izmika nemarno odloženim predmetom. Dokler niso prenizki, se jim izogne, drugače ne, kar je lepo prikazano v videu. Majhno lego kocko in še kakšen manjši predme bo kakopak posesal, toda tako preko palca, sem izračunal, da se uspešno izogne najmanj dvema tretjinama predmetov, ki se lahko znajdemo na tleh. Omogočeno je celo, da v tloris, ki ga hrani aplikacija, vrišete običajno pohištvo oziroma da v njej preverite fotografijo predmeta, ki ga je robot med delom opazil, vendar ga ni prepoznal. Zaradi vsega tega je učinkovitost sesanja in brisanja na visoki ravni.

Zanj sta na voljo dve priključni postaji. Prva poleg polnjenja baterije izprazni košek, zato ima vključen sesalnik, ki smeti ne shrani v vrečko, kot nekateri roboti ameriškega podjetja iRobot, temveč v posodo. To je kakopak lažje izprazniti. V vrečko smeti shrani postaja pri modelu »ultra«, kajti potrebuje več prostora še za posodi s čisto in umazano vodo. Namreč poleg praznjenja koška po končanju dela opere krpo in po potrebi napolni robotovo posodico za vodo. Ne zna le posušiti krpe, kar bi bilo s stališča možnosti, da se v vlažni zaredijo mikroorganizmi, verjetno priporočljivo.

Tehnični podatki:

Baterija in moč5200 mAh, 74 W
Navedena sesalna moč5100 Pa
Prostornina koška za smeti in posode za vodo400 in 200 ml
Čas delovanja (z enim polnjenjem)180 minut
Čas polnjenja baterijedo 6 ur
Mere353 x 350 x 96,5 mm
Teža (robota)3,7 kg

Verjetno najbolje, česar so sposobne »kombinirane« naprave

Ker sem med preizkusom v glavnem že opisal vse sposobnosti robota S7, poglejmo tokrat le tisto, v čemer se razlikujeta. To je kamera, s katero robot glede neposredno pred sabo, prepoznava predmete na tleh, ki so premajhni in prenizki, da bi jih zaznal lasersko tipalo na hrbtu. Ko sem pred leti prvič preizkusil model S6 MaxV, je imel zabavno, a varnostno vprašljivo funkcijo vpogleda v okolico robota od daleč. Tega vam ne stari ne novi model več ne dovolita. Lahko pa v aplikaciji dovolite, da robot posname predmet, ki ga ne prepozna, da fotografijo kasneje pogledate in mu poveste, kaj naj storiti naslednjič. Aplikacija je sicer enaka, kot smo jo že vajeni, a omogoča funkcije, ki jih starejši ali cenejši modeli ne. Poleg že omenjene, še na primer vstavljanje pohištva na tloris. Kot smo vajeni, je tlorisov lahko več in robot bo sam prepoznal, kam ste ga postavili.

Kar se tiče zaznave, je dokaj zgovoren primer kemičnega svinčnika oblike večje cvetlice. Robot zazna konec, kjer je cvet, saj je visok in ga kamera jasno vidi ter loči od ozadja, medtem ko bo nekaj sekund zatem gladko povozil nižji konec (zgovorno pokazano v videu). To pove, da morata biti predmet in kontrast dovolj visoka, da ga robotova pamet prepozna.

Poleg kombiniranega sesanja in pomivanja, se Roborocki proti tekmecem bojujejo predvsem z visokimi sesalnimi močmi. Te znajo biti dvorezni meč. Pri najvišjih vrtljajih vakuumskega motorja je baterije veliko prej prazna in če je tok zraka tako zelo visok, je vprašanje, koliko prahu sesalnik preko filtra vrne v prostor. Dejstvo namreč je, da bo v košek spravil vedno še nekaj smeti, če ga po zaključenem sesanju še enkrat pošljete v prostor. Kar nenazadnje velja za čisto vse modele, ki sem jih do zdaj uspel preizkusiti. Stoodstotni ni nobeden. Zato si upam trditi, da je Roborock S7 MaxV ravno tako učinkovit, kot sorodni model s ceno okoli 500 evrov, le da se bo manjkrat zapletel v kable ali druge manjše predmete. Kadar robot veliko dela, ko nikogar ni doma, je to vsekakor dobrodošlo.

Kar se tiče porabe energije, sem zlahka opazil razliko v primerjavi s predhodnimi modeli, z nižjimi sesalnimi močmi. Obljubljena avtonomija 180 minut (tri ure) je precenjena, sploh pri najvišjih močeh, toda dve uri sta dosegljivi. Praktično to pomeni sesanje brez vmesnega polnjenja neto površine približne velikosti 100 kvadratnih metrov. Robot se sicer zna vrniti nazaj na polnilno postajo, da bi delno napolnil baterije (ne dok konca, kajti to lahko traja do šest ur) in nato nadaljeval sesanje, kjer je končal.

Odličen dodatek, a škoda, da je grd

Za tega robota sta na voljo dva dodatka. Prvi je klasična postaja s samočistilno funkcijo praznjenja koška. Pri tej lahko pohvalim, da se smeti hranijo v posodi in ne v vrečki, zato teh ni treba imeti na rezervo. Ko je posoda polna, iz nje stresete smeti in spihate filter.

Neprimerno bolj zapletena je druga, ki ima poleg »sesalnika«, tokrat z vrečko, še funkcijo pranje krpe za brisanje in polnjenje robotove posodice za vodo. V ta namen ima dve večji posodi. V tisto za čisto nalijete čisto vodo, medtem ko se bo umazana zbirala v drugi. Čeprav obe držita kar nekaj litrov, glede na moje izkušnje zadostujeta za tri do štiri pomivanja stanovanja z neto površino 50 kvadratnih metrov. Če sesate vsaj drug dan, to pomeni, da se boste s tem opravilom morali zamotiti enkrat na teden.

Ko robota pošljete na delo, naprej zapelje s postaje, se obrne in začne proces pranja krpe in polnjenja posode, ki običajno traja manj kot pet minut. Po potrebi se kasneje vrne, če v posodici zmanjka tekočine. Podoben proces steče po zaključku sesanja in pomivanja. Le ta takrat postaja krpo samo umije in izprazni košek za smeti. Oboje v mnogočem poenostavi uporabo robota. Škoda, da na koncu še ne osuši krpe z vročim zrakom. Namesto tega ta ostane mokra in nisem popolnoma prepričan, da se prej ali slej, če jo takšno pustite predolgo, v njej ne začnejo razmnoževati mikroorganizmi.

HVALIMO:

  • Zaznava preproge in samodejni dvig modula s krpo
  • Velika sesalna moč in krtača brez ščetin
  • Samočistilne funkcije postaje
  • Prepoznava in izogibanje predmetom

GRAJAMO:

  • Nespremenjen algoritem premikanja
  • Postaja krpe ne osuši
  • Sprednja kamera ne zazna nižjih predmetov
  • Zračni filter v več delih (težje čiščenje)
Roborock S7 MaxV Ultra
  • UČINKOVITOST SESANJA IN BRISANJA
  • KAKOVOST IZDELAVE
  • PREPROSTOST UPORABE
  • PREPROSTOST VZDRŽEVANJA
  • RAZMERJE MED CENO IN KAKOVOSTJO
  • CENA DODATKOV (KRTAČE, FILTRI,...):
4.2

Naj kupim?

Komplet Roborock S7 MaxV Ultra je roko na srce s ceno 1200 evrov tipičen predstavnik naprav, od katere boste imeli veliko, a le pod naslednjim pogojem. Robot bo vsak dan sesal in hkrati še brisal tla. Če potrebujete zgolj sesanje, potem bo zadoščal dvesto evrov cenejši model plus oziroma vam je vseeno, da morate ročno prazniti košek, še enkrat toliko cenejši sesalnik brez samočistilne funkcije. Tako pridemo do cene 800 evrov, kolikor želijo za robota brez postaje. Za marsikoga velik zaloga, čeprav ni nobenega dvoma, da je vanj vgrajeno veliko tehnologije in je kakovostno izdelan. Še dobro, da je ponudbo na trgu pestra, kajti v njem boste našli ne dosti (če sploh) slabše modele za okoli 500 evrov, ki je v moji glavi že dolgo meja, preko katere ne grem, ko je v igri nov robotski sesalnik!

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.