Roborock Q7 Max(+): Odličen, če ga ni treba poslušati (#video)

Znamka Roborock se je v vsega nekaj letih povzpela med najbolj prepoznavne izdelovalce robotskih sesalnikov in morda kar glavno konkurenco pionirju na tem področju, ameriškemu podjetju Irobot. Kitajski roboti so zdaj prisotni že v večini cenovnih razredov in tokrat je bila za test na vrsta nova srednja možnost, model Q7 Max, v našem primeru še z dodatnim plusom v imenu, ki predstavlja priključno postajo s samodejnim polnjenjem koška za smeti. Vse, kar bomo v nadaljevanju napisali glede samega robota, sicer velja tudi, če se odločite za običajno polnilno postaje.

Novi Q7 Max nekako še najbolj neposredno nadomešča model S5, a je v marsičem precej bližje dražjemu S7. Ponuja celo večjo sesalno moč od slednjega – na najvišji in najglasnejši nastavitvi -, vendar po drugi strani zaostaja v zmožnostih brisanja oz. pomivanja. Predstavlja tudi določen redizajn, rekel bi, da prihaja z nekoliko prečiščenimi, bolj minimalističnimi linijami, še posebej je to opazno na priključni postaji. Toda tudi sam robot se nekoliko razlikuje od prejšnjih, čeprav je osnovna pojava z okroglo izboklino za lidar in s tremi gumbi na sprednjem koncu seveda znana. Plastika se zdi drugačna, na pokrovu je tokrat svetleča (vsaj pri belem), in robot deluje nekako manj industrijsko, lepše se vklopi v sodobne kuhinje ali kakšen drug z okusom opremljen prostor. Samopraznilna postaja je srednje velika in ne predstavlja nujnega nakupa (ceno zviša za 150 evrov s 480 na 630). Lahko se odločite za standardnega Q7 Max, ki ima klasično priključno postajo za polnjenje, toda kdor ima prostor naj vsaj razmisli o Plusu, kajti izsesavanje smeti in prahu iz robota se mi zdi vsaj v treh pogledih pridobitev v primerjavi z ročnim praznjenjem koška. Uporabnik nima skoraj nobenega dela, zgolj na vsakih nekaj tednov ali mesecev zamenja vrečko v postaji, nič posesanega ne uide nazaj v prostora in robotova posoda za smeti ves čas ostaja čista, ročno je to veliko težje doseči.

Robot se za premikanje zanaša na kombinacijo lidarja, torej vrtečega se laserja, ter sprednjih in spodnjih tipal, kar je zdaj že precej ustaljena tehnologija. Določanje položaja z laserji mu omogoča izrisovanje tlorisov in štiri je mogoče shraniti ter kasneje koristno uporabljati. Nima pa vgrajene kamere ali kakšnih bližinskih tipal (ToF) za izogibanje oviram in dodatno prepoznavanje tega, kar mu potencialno pride na pot. Ta dodatek je v modelu S7 MaxV, ki smo ga testirali ločeno. Kljub temu je že v prvo šel zelo lepo skozi prostore, brez kakšnih težav in zapletanj, kot se pogosto dogaja pri robotih, ki imajo zgolj sprednja tipala. Na spodnji strani so se inženirji povsem znebili ščetin. Metlica za zbiranje smeti v območje krtače je povsem silikonska, in tudi krtača je gumijasta, podobna kot pri Roombah, ki pa imajo po dve (nasproti vrteči si). Ravno glede krtače in tudi metlice imam pomisleke, a do tega še pridemo. Posoda v Q7 Max je prav tako nekoliko neobičajna, saj ima dva prekata, za smeti in za vodo. Pri mnogih kitajskih robotih vodo nalijemo kar v nastavek, na katerem je tudi krpa, tu pa je na voljo večji rezervoar, kar daje možnost brisanja oz. pomivanje večjih površin ali pa večkratni prehod, ki je pogosto smiseln. Baterija to omogoča. Košek za smeti je posledično nekoliko manjši, a se mi to v praksi ni pokazalo kot težava, in treba je biti nekoliko previden, da ne zlivamo vode naokrog med prenašanjem robota.

Dobra navigacija tudi brez kamer

V vsakem primeru, tudi če gre stanovanje v en sam tloris, se splača izkoristiti robotovo »kartografiranje«. Tega bo sam ponudil pri prvi uporabi. Smiselno je, da ga ustvarja kar med sesanjem. Toda, če se bojimo, da se bo kje zataknil, se da izbrati možnost hitre izdelave »karte«. Ko ima tloris enkrat izrisan, namreč lahko na njem določimo območja, kjer naj ne sesa ali ne pomiva (ločeno za eno in drugo). Tako preprečimo, da bi se zapletal v kakšne kable, se zagozdil pod bide in podobno.  Lahko pa ga tudi pošljemo čistit določeno sobo ali območje, ki ga preprosto označimo na tlorisu. Če imamo več nadstropij ali če želimo enega razdeliti na več delov, preprosto odnesemo robota tja in mu zaukažemo izdelavo novega tlorisa. Na srečo za to ni treba premikati priključne postaje. Kasneje pravilni tloris pred začetkom sesanja izberemo v podmeniju aplikacije (tri pikice v zgornjem desnem kotu – Map Management), pri čemer se na začetku seanse najprej nekajkrat zavrti, da se orientira, potem pa suvereno opravlja svoje delo. Želel bi si, da bi tlorise lahko izbiral z začetnega zaslona in z manj kliki, kot jih denimo lahko v aplikaciji Xiaomi Home (ta je v uporabi za mnoge kitajske robote, a ne za Roborocke, saj so se ti »osamosvojili« izpod Xiaomijevega okrilja). V mojem primeru je pri vseh treh tlorisih večinoma zajel vse, kamor se je lahko splazil, in ni izpuščal kakšnih predelov, res pa imam samo pri enih balkonskih vratih zavese do tal in za njimi malo ni več veliko razdalje do vrat, pa tudi višina »cokla« pri kuhinjskih omaricah je ravno toliko višja kot pri Marjanu, da to lidarjev ne pretenta in se lahko robot zapelje do roba in ne pušča smeti.

Glede na dokaj zapletene tlorise, različne prehode, ovire, kable pod kavčem in drugo si ne predstavljam več, da bi za redno uporabo imel robotski sesalnik brez lidarja in možnosti ustvarjanja tlorisov. Q7 Max v tem pogledu ponuja vse ključno funkcionalnosti, tudi štirje zemljevidi so verjetno dovolj za 99 odstotkov kupcev (zame že trije).  

Sesa dobro, vendar glasno

Izpostavljena lastnost tega modela je sesalna moč 4200 Pa, kar je precej več od predhodnika in običajne v tem cenovnem razredu (med 2500 in 3000 Pa) in tudi več od S7, toda te podatke je treba jemati malo z rezervo. Pri močnejšem sesanju lahko neustrezni filtri povzročijo, da gre veliko prahu tudi nazaj v prostor, Q7 Max pa kaže na še eno nujno posledico višanja moči motorja. V načinu Max, kjer dosega omenjeno vrednost, je zelo glasen. Počedi res dobro, toda najbolje je, če to počne, kadar ni nikogar doma. Že v srednjem načinu Turbo je precej tišji in tudi nekoliko manj učinkovit, medtem ko osnovni način Balanced, v katerem komaj da vedeti, da je na delu, skorajda zahteva dvojni obhod, da zares pobere glavnino smeti. Glasno, skoraj na ravni reaktivnega aviona, je tudi izsesavanje iz robotovega koška v postajo. Na srečo ne traja dolgo in ni ravno pogosto.

Baterija je prav tako večja kot prej, zato ni dvojno niti sesanje pri največji moči ne pomenita, da bo takoj prazna. Še več, pri meni je celotno bivalno površino, torej vse tri tlorise, ki jih je za vsaj eno običajno nadstropje, robot lahko v obeh scenarijih opravil brez vmesnega polnjenja. Na koncu mu resda ni ostalo veliko zaloge, toda glede baterije mi med testom res ni bilo treba skrbeti (robot se namreč pri dveh od tleh tlorisov ne more in ne zna sam vrniti na polnjenje, temveč ga moram odnesti).

Toda nekaj se je vendarle pokazalo kot razlog za skrb. To je vsaj pri meni omenjena gumijasta krtača, ki se mi že nasploh zdi potencialni krivec za ne najboljše sesanje v osnovnem načinu. Toda pragovi brez zaščitnih letvic v enem od delov stanovanja so do nje absolutno neprijazni. Že tako Q7 Max ni najboljši plezalec, kolesi oz. njuni ročici ne ustvarijo dovolj razmaka do tal, zato se je dogajalo, da ni zmogel čez prag, če ni imel prostora za nekaj zaleta. Ob plezanju čez to mini stopnico pa se krtača tudi vrti in se na kovinski obrobi poškoduje. Mnogi drugi roboti z bolj klasičnimi krtačami s kombinacijo gume in ščetin imajo čeznjo še dve ali več žic, ki služijo kot varovalo pri takih prehodih ovir. Žica namreč ne dovoli, da bi med takim prehajanjem robot nasedal nižje in tako krtača ne pride v stik s kovino. V stanovanju, kjer tovrstnih pragov ni, ne bo nikakršnih težav, opozarjam pa tiste, ki imate tako konfiguracijo tal. V tem primeru je boljša izbira kak drug robot, moj trenutni favorit za podobno (še nekoliko nižjo) ceno je Dreame L10 Pro, test tega modela sledi.

Pomivanje in aplikacija – solidno

Medtem ko se Roombe še naprej posvečajo skoraj izključno sesanju, ga ni kitajskega robota, ki ne bi ponujal še brisanja tal. Pri Q7 Max je učinkovitost nekje vmes med brisanjem in pomivanjem. Če se večkrat zapelje čez konkretnejši madež ali nekaj zasušenega na tleh, mu to morda celo uspe odstraniti. Že algoritem je narejen tako, da se robot najprej vozi vzdolžno, potem pa še počez. A splača se ga poslati dvakrat ali trikrat in morda povišati stopnjo pronicanja vode na krpo, zaloge v rezervoarju je dovolj, in potem bodo rezultati solidni. Čeprav je robot dokaj težak, vseeno ni med najtežjimi, in tudi ne zna dvigovati krpe, kadar gre na preprogo. Kdor primarno potrebuje robota za pomivanje, naj si pogleda kakšnega drugega, kot funkcionalnost »za zraven« pa je pri Q7 Max ta nekje v zlati sredini.

Aplikacija Roborock ponuja zelo podobne zmožnosti kot Xiaomi Home, le da ima slednja za moj okus malce boljši uporabniški vmesnik, sploh za preklapljanje tlorisov, sicer pa je vse zelo podobno, od nastavljanja moči do »zakoličenja« prepovedanih območij ali izbiranja, kam naj se robot poda. Povsem verjetno pa se po prvih nekaj dneh z nastavitvami ne boste prav veliko ukvarjali in boste prepustili novemu najljubšemu hišnemu pomočniku (ljubljenčku?), da po urniku opravlja svoje delo.

HVALIMO:

• Dizajn, primeren za sodobno opremljena stanovanja
• Učinkovit na najvišji moči sesanja
• Dobra navigacija po prostoru
• Ponuja večino pomembnih zmožnosti
• Razumna cena glede funkcionalnosti

GRAJAMO:

• Pri najvišji moči sesanja je zelo glasen
• Pri običajni moči pa bistveno manj učinkovit
• Še vedno ga lahko pestijo podobne težave kot vse kitajske robote z lidarji
• Gumijasto krtačo kovinske ovire lahko hitro porežejo