Renault Espace e-tech Full Hybrid 200: Predrugačenje starega dobrega družinskega favorita
Matjaž Ropret 11. oktobra 2024 ob 06:19

Največja težava Renaultovega modela Espace, ki je v bistvu podaljšani Austral s sedmimi sedeži, je njegovo ime. Avto je v večini pogledov izvrsten, toda poimenovanje marsikdo asociira z lastnostmi, kot sta neprekosljiva prostornost in maksimalno udobje med vožnjo, na kar v tej generaciji niso postavljali prioritete. Toda odkupi se z marsičim drugim, česar prejšnji soimenjaki niso obvladali.

Morda bi francoska znamka res lahko tudi za ta model našla kaj drugega namesto reciklaže imena, ki ga je že upokojila, tako kot je storila z nekaterimi ostalimi. Pravzaprav je bil pravi trenutek za to že pri prejšnjem, ko so se odmaknili od zasnove s kar najboljšo izkoriščenostjo od kota do kota. Stari, domnevno dolgočasni enoprostorci  so se dokončno umaknili menda precej bolj trendovskim in atraktivnim SUV-jevskim oblikam. Tudi tokrat je poudarek na malo bolj impozantni in manj »škatlasti« pojavi, še največja razlika v primerjavi z nekdanjimi Espaci pa je v tem, da je motorni pokrov skoraj raven, le rahlo se dviguje, in da z zadkom skupaj tvori silhueto bolj v maniri karavana, le ustrezno višji je. Taka zasnova ima prednosti in slabosti. Občutek je precej bolj avtomobilski, ne kombijevski, tako v kabini kot glede vožnje. Prostorno je notri precej, medtem ko v prtljažniku nekoliko manj. Predvsem malo manjka višine, najbrž tudi zaradi dodatnih sedežev. Otroka tam brez težav sedita, še posebej, če lahko klop pred njima pomaknete malo naprej. Ta premikanje omogoča, seveda pa je odvisno, kdo, s kako dolgimi nogami, sedi na njej. Nekaj pomislekov imam glede učinkovitosti klimatizacije tam zadaj v vročih dneh, prostora za prtljago pa načeloma ni malo, razen takrat, ko sta postavljena dodatna sedeža. V tem primeru se Espace v smislu prtljažnika prelevi v Twinga. A kdor pričakuje, da bo v avtu lahko prevažal kolesa in podobno ter da bo to vozilo nasploh konkuriralo tistim s poudarkom na kar največjem kvadru, bo razočaran.

Motor in menjalnik:bencinski trivaljni, 1.119 cm3; elektromotor; šeststopenjski samodejni
Največja moč:147 kW (96 + 50 kW, 200 KM)
Največji navor:205 Nm pri 1.750 vrtljajih na minuto
Baterija:1,7 kWh
Zmogljivosti:največja hitrost 175 km/h, 8,8 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V):4.772 x 1.825 x 1.645 mm, medosna razdalja 2.738 mm
Masa praznega1.517 / 1.627 kg (brez 4Control ali z njim)
Poraba uradna/na testu4,6 -5,0 / 6,0 – 7,5 l na 100 km
Cena testnega vozila51.430 € (osnovna različica 41.600 €)

Toda prijetno presenečen bo, kdor ima v spominu mehko in zibajočo se naravo predhodnikov. Ta Espace se pelje povsem drugače. Več je ostrine, kot smo je bili nekoč vajeni pri tej znamki, in manj nagibanja. Čez neravnine gre še vedno udobno, toda podvozju so dodali malo čvrstega značaja, kar pozdravljam. Navsezadnje mora obvladovati približno dvesto »konjev« in z njimi je Espace priložnostno poskočen. Prihajajo iz dveh »hlevov,« bencinskega motorja z notranjim zgorevanjem in elektromotorja, ki ga poganja baterija s približno kilovatno uro in pol zaloge. To je eden boljših hibridnih sistemov, kar sem jih vozil. Moči ima res dovolj in podatek o dokaj ležernih 8,8 s do 100 km/h me je kar malo presenetil. Upal bi staviti na boljšo številko. Poleg tega, da lahko avto dokaj konkretno skoči, je na odprtih cestah tudi presenetljivo odziven. Menjalniku ni treba prigovarjati, ampak večinoma hitro opravi, kar mu »pamet« naroči, celotna izkušnja pa je zaradi tega zelo v redu. Malce drugače je med mestno vožnjo, kadar ta ni na elektriko, takrat se menjalnik nekoliko bolj lovi in obotavlja. Moti tudi nekoliko neprijeten zvok z rahlimi tresljaji pri določenih hitrostih oz. vrtljajih. Običajno se je to pojavljalo ravno blizu 90 km/h in malo nad 50 km/h. Pri hitrostih, torej, s katerimi vozimo precej pogosto. Dokler se menjalnik ni odločil za prestavo više, potem je bilo spet vse v redu, skoraj neopazno.

Pogon omogoča povsem električno vožnjo, ne samo pri nizkih hitrostih, tudi zunaj naselij in celo na avtocesti pri 130 km/h se je motor izklopil in tudi ostal nedelujoč, dokler je bila hitrost enakomerna oz. ni zaloga v bateriji padla na približno četrtino. Pod to mejo ji sistem ne pusti, a tudi nad tri četrtine gre zelo redko. Polovico med tema dvema poloma pa kar hitro tako prazni kot polni. Zdi se, da poskuša čim bolj žonglirati med obema početjema, nikakor z enim ali drugim ne čaka dolgo. Koliko bo to dolgoročno vplivalo na degradacijo baterije, težko rečem, a verjetno bolj kot pri povsem električnem avtu, kjer je »cikel« bistveno daljši. Voznik nima, razen z izbiro voznega režima, na početje pogonskega sklopa nobenega vpliva, saj električna vožnja pride na vrsto, kadar se zanjo odloči avto! Mogoče pa je z ušesi za volanom, enako kot pri električnih Renaultih, spreminjati stopnjo vračanja energije v baterijo ali z drugimi besedami moč zaviranja z elektromotorjem (rekuperacijo). Tako se da voziti skoraj brez uporabe stopalke za zavoro (in seveda varčevanjem kolutov), kar je postal moj prednostni in primarni način vožnje, če je le na voljo. Poraba bo zelo odvisna od načina vožnje in tudi od tega, koliko rekuperacije voznik uporablja. Lahko je tudi pod šestimi, lahko pa blizu osmih litrov na 100 km, a realno bo nekje vmes med tema poloma. Med vožnjo me je zmerno navdušil aktivni regulator hitrosti, kajti tudi francoski inženirji so ga naučili, kako se vozi blizu, s tokom prometa in reagira hitro, vendar ne panično. So še primeri, ko malce pretirava z zaviranjem ali predolgo čaka, vendar mnogo bolj poredki kot nekoč pri tej znamki.

Razen nekaj dodatne dolžine, ki se je med manevriranjem skoraj ne občuti, morda še najbolj pri obračanju na dvorišču ali parkirišču, je Espace znotraj identičen kot Austral in pravzaprav glede armaturne plošče in zaslonov (ter infozabavnega sistema) tudi kot električna Megane in Scenic. Še vedno se mi zdi zanimiva rešitev premični naslon za voznikovo desno roko, ki nima nikakršnega zveze z ročico »menjalnika.« Izbiranje smeri vožnje je namreč ob volanu. In še vedno Renault tu dela napako postavljanja treh ročic na isto stran, ker je gneča prevelika. Googlov sistem je odziven in večinoma uporaben, sploh navigacija (četudi kakšna prejšnja TomTom ni bila za odmet). Toda moti me še vedno dvoje. Na »domači« strani osrednjega zaslona prevladuje zemljevid, druga dva razdelka sta zelo majhna, in če si voznik še na svoj zaslon da zemljevid, ga gleda dvojno, povsod preveliko. In v Googlovi navigaciji se v avtu, za razliko od osebnega računalnika, še vedno ne da sestaviti konkretnega načrta potovanja, v bistvu je mogoče nastavljati zgolj naslednji cilj. Pri neelektričnem avtu to sicer ni tak minus, a kdaj bi vendarle prišlo prav. Tisti zaslon pred voznikom bi pravzaprav lahko izpustili, kajti prosojni s projiciranjem »na cesto« je odličen in prikazuje bolj ali manj vse informacije, ki jih voznik potrebuje, tudi navigacijske napotke. Malce odveč je gledati zdaj v en, zdaj v drug zaslon. Stekleno streho je za razliko od mnogih drugih sodobnih mogoče odpreti, kar da dodatno dimenzijo poletni vožnji. Se pa lahko zaradi nje avto nekoliko bolj segreje.

  • Oblika in izdelava
  • Infozabavna tehnologija
  • Asistenčni sistemi
  • Vozne lastnosti
  • Uporabnost
4

Naj kupim?

Odvisno od prioritet. Morda se dobrih 50 tisoč evrov zdi veliko, a glede na pogonski sklop, velikost avta, sedem sedežev in zdajšnje stanje stvari morda niti ni. Toda ta Espace je za tiste, ki cenijo vožnjo in tehnologijo, ne za uživače v najvišjem udobju ali tiste, ki bi na dopust s seboj vzeli pol stanovanja.

»Novi« Espace je, kot sem nakazal že na začetku in pojasnil skozi besedilo, vse kaj drugega kot nekdanji enoprostorec. Še pravi SUV ni. Še najbolj ga dojemam kot povišanega karavana, tak občutek daje tako v silhueti kot v prtljažniku in, na srečo, tudi med vožnjo. Vsekakor raje vozim karavane kot »cestne« terence. So pa seveda uporabniki, ki jim ni dosti mar za ostrino in natančnost med ovinki in od vsega najbolj cenijo prostornost. Te je Renault tokrat (za vedno?) izgubil.

HVALIMO:
  • Okreten in dokaj »oster« za svojo velikost in višino
  • Dobro delujoč, zmogljiv in hkrati dokaj varčen hibridni pogon
  • Prijetna in večinoma prostorna notranjost
  • Odziven infozabavni sistem
  • Prilagajanje prostora zadaj
GRAJAMO:
  • Deloma (pre)poceni plastika glede na ceno vozila
  • Telefon težko obstane pri miru na polnilnem podstavku
  • Prtljažniku manjka višine
  • Ni Espace, kot ga imamo v spominu
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja