Renault e-Tech: Elektrika, poročena z bencinom
Alan Orlič 5. septembra 2020 ob 06:42

Renault je tudi v Sloveniji uradno predstavil tri nova hibridna vozila – Clio, Captur in Megane Grandtour z oznako e-Tech.

Na dogodku, ki so ga izvedli v novem izobraževalnem centru Adriatic v Mirni peči, smo lahko tudi preizkusili vse tri novince, čeprav bo za resen preizkus potrebno več časa. A začnimo s tehniko, ki predstavlja odmik od rešitev drugih proizvajalcev.

Osnovo predstavlja 1,6 litrski (atmosferski) bencinski motor, ki je posebej prilagojen za delo v hibridnem sklopu. Pri 5.600 vrtljajih zagotavlja 140 oziroma 160 konjskih moči in razen štirih ventilov na valj nima drugih pomagal, kot je recimo turbina ali kompresor. Elektromotorja sta dva, glavni, pogonski ter pomožni, ki skrbi za menjalnik. Slednji ima kar 15 prestavnih razmerij, vse za vožnjo naprej, za vzvratno vožnjo skrbi elektromotor. Na ta račun so se inženirji tudi znebili sklopke, saj pri nižjih hitrostih za pogon skrbi električni del, bencinski se vklopi le takrat, ko potrebujemo pri vožnji več moči oziroma zmanjkuje električne energije.

Celoten sklop je dokaj zapleten, a Renault pravi, da so jim pri snovanju pomagale pretekle izkušnje z električnimi avtomobili ter iz Formule 1, kjer aktivno sodelujejo. Prestavljanje je seveda samodejno, prav tako izbira pogonskega sklopa. Le takrat, ko vklopimo športni način, je bencinski motor ves čas aktiven. Razen, kot rečeno, pri nižjih hitrostih.

Clio kot najmanjši izmed trojice ima motor s 140 konjskimi močmi in je klasični hibrid, medtem ko sta druga dva priključna. To pomeni večjo baterijo z 10kWh in domet do 65 km le z električnim motorjem, medtem ko ima Clio baterijo z 1,5 kWh in jo uporablja predvsem za mestno vožnjo. Proizvajalec ocenjuje, da bi bilo lahko 80 odstotkov vožnje v mestnem okolju na baterije. Na račun baterije imajo vsi trije novinci zmanjšan prtljažni prostor. Megane Grandtour 434 namesto 521 litrov, Captur 379 namesto 422 litrov ter Clio 300 namesto 366 litrov.

Vožnja z vsemi tremi je kljub različni velikosti baterije podobna. Za speljevanje poskrbi električni del in če smo s stopalko za plin nežni, lahko lep čas vozimo brez vklopa bencinskega motorja. Ko se slednji vklopi, se zna zavrteti v višjih obratih in je temu primerno tudi glasnejši, a takoj, ko se razmere umirijo, zniža obrate oziroma preklopi nazaj na električni del. Kot se za vse hibride in električne avte spodobi, pritisk na zavoro najprej pomeni vračanje energije v baterijo in šele nato zaviranje s klasičnimi zavorami. Pri vožnji smo opazili, da je prestavljanje sicer hitro, a pojemek je vsaj prvih nekaj kilometrov rahlo nelagoden. Presenetilo nas je, da je avto uporabljal prestave tudi pri vožnji z električnim motorjem, česar pri zgolj električno gnanih avtomobilih ni. Oba priključna hibrida lahko polnimo na vseh električnih polnilnicah z največjo močjo 3,4 kW, kar pomeni, da se bo baterija napolnila v dobrih treh urah, če bo v celoti prazna.

Za konec si poglejmo še najbolj pomembno informacijo. Cena Clia e-Tech se bo pričela pri 19.890 evrih v osnovni različici, Captur e-Tech bo stal vsaj 29.690 evrov ter Megane Grandtour e-Tech od 30.790 evrov naprej. Bo pa najmanj 1.200 evrov popusta.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Izobraževalni center v Mirni peči nadomešča starega v Novem mestu. V njem bodo za skupino Renault izvajali izobraževanja za tehnike (avtomehanike, ličarske storitve) in komercialiste. Videli smo lahko sodobno opremljene delavnice in predavalnice, obenem pa se pogovorili s slovenskimi Renaultovimi strokovnjaki za električna in hibridna vozila. Kot so nam zaupali, lahko slovenski mehaniki popravljajo vse sklope, razen baterijskega, ki gre v primeru okvare na servis v Francijo. Poleg slovenskih se bodo tu izobraževali tudi drugi strokovnjaki iz jadranske regije.

Avtor Alan Orlič
mm
Alan je s pisanjem člankov začel leta 1997 za revijo Moj mikro. Pokrival je programsko in strojno opremo, nazadnje predvsem digitalno fotografijo in vse, kar je povezano z njo. Članke je pisal tudi za druge medije, kot so Svet in ljudje, Joker in Delo. Trenutno si služi kruh kot informatik, ki upa na boljše čase za slovenske pisce tehnoloških člankov.
Alan Orlič - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja