Beseda hibrid v avtomobilskem svet dobiva nekoliko zamegljen pomen, ker so se v kategorijo pomešali t. i. blagi hibridi, ki s tistimi pravimi nimajo dosti zveze. Tam namreč nekaj električne pomoči zgolj pripomore pri speljevanju in pospeševanju, ni pa vožnje izključno z elektromotorjem. Pravi hibridi, ki to možnost ponujajo, so še vedno dokaj redki. Tak pogonski sklop je lani predstavil Renault in preizkusili smo ga v Cliu, ki pa verjetno ni najbolj primerna karoserijska izvedba za izkoriščanje prednosti hibridov.
V tem testu se ne bomo kaj dosti ukvarjali s Cliom, tega smo v aktualni izdaji vozili že tretjič, tu ni kaj dosti drugačen, in smo ga že v prejšnjih dveh testih dodobra popisali. V osnovi predstavlja velik napredek v primerjavi s prejšnjo generacijo. Je bolj prostoren, oblikovanje, materiali in infozabavna tehnologija so na mnogo višjem nivoju, komaj še s čim izdaja, da gre za majhen avto. Na žalost to zelo odraža tudi cena, ki s hibridnim pogonom še dodatno naraste, pri testnem primerku na malo več kot 24 tisoč evrov.
Zanimal nas je torej pogonski sklop, ki obsega nenavaden 1,6-litrski bencinski motor, dva elektromotorja, samodejni menjalnik s štirimi prestavami in baterijo s kapaciteto 1,2 kWh. Motor je nenavaden, ker deluje po principu Atkinsonovega cikla, ta je primeren za varčno vožnjo, pri dinamični se obnese slabše, in ima zgolj dva ventila na valj. Menjalnik pa med drugim nima vzvratne prestave, nazaj se avto premika izključno na elektriko. Skupna moč vseh treh motorjev je 140 »konjev«, celoten sistem pa je za moj okus nekoliko preveč zapleten. Res porabi dokaj malo in vožnja je večinoma prijetna (čeprav ne ves čas, o čemer več kmalu), toda cena in kompleksnost, tudi za morebitna popravila, mu ne govorita v prid.
Vozniku v resnici ni treba vedeti ničesar o sami tehnologiji, ki poganja avto. Vozi ga kot vsakega s samodejnim menjalnikom, tudi ročica za prestavljanje je enaka kot jo poznamo iz nehibridov, in se osredotoča izključno na vožnjo. Lahko sicer izbira še vozne načine in poskuša s preklapljanjem v vožnjo na elektriko (način EV), toda to je, recimo temu opcijsko. Glavno vprašanje je, vsaj zame, ali se je mogoče voziti izključno na elektriko. Pod osrednjim zaslonom je torej tipka EV, ki naj bi preklopila z bencinskega motorja na električni pogon, vendar to stori zgolj v nekaterih primerih. Ko so izpolnjeni določeni pogoji, o katerih voznik seveda ni seznanjen in ne ve ničesar. Pogosto pa avto samodejno preide v način EV, če se mu zazdi, da hitrost ni previsoka in je približno konstantna, če je baterija dovolj napolnjena in podobno. Tako so se večkrat dogajale hecne situacije, ko sem pritisnil omenjeno tipko. Avto je na zaslonu pred menoj izpisal, da preklop ni možen, in šel naprej na bencin, nato pa čez nekaj sekund meni nič tebi nič izključil bencinski motor in vključil elektromotor. Težko bi rekel, da se je v tistih metrih oz. sekundah kaj tako pomembnega spremenilo, a tako je pač delovanje tega sistema. Tako mi je uspelo izključno elektriko priti do približno dva kilometra in pol oddaljene trgovine. Res pa je, da gre pot pretežno navzdol in da sem vozil zelo zmerno tudi tam, kjer omejitev ni bila 50 ali 40 km/h. Običajno pa sem se izključno na baterijo peljal nekaj sto metrov in ko sem kje malo bolj pritisnil na stopalko, se je že oglasil glavni motor. Ti preklopi so zgodijo v hipu, voznik sploh ne zazna kakšne »luknje« in česarkoli. Električni del sklopa sicer pomaga tudi pri pospeševanjih.
Pri običajni vožnji vse skupaj ni dosti drugače kot če bi se vozili s klasičnim »avtomatikom«. Prestavljanje je kar zgledno, ni kakšnega cukanja, se pa predvsem nekje med 80 in 100 km/h pogosto pojavlja nekakšna »luknja«, kjer avto nekaj časa ne ve, ali bi že prestavil ali ne, in je slišati precej več nekakšnega tuljenja kot sicer, ko je avto dokaj tih. V splošnem je glede zvočne kulise sicer precej bolje kot pri hibridih z brezstopenjskim menjalnikom (CVT). Zaradi lepega števila konjev oz. kilovatov je tak Clio solidno poskočen in hiter, da se odločno pospešiti, nikakor pa nima kakšne športne narave. Kdor želi dinamično obirati ovinke, bo precej na boljšem z bencinskim TCe 130.
Poraba je ostajala pod petimi litri tudi ob lepem številu avtocestnih km, po mestu in nasploh tam, kjer bi bilo več ustavljanja in hitrosti nižje, bi bila zlahka na 4,5 l, morda še nižje. Običajni avtomobili po mestu porabijo več, pri tem je ravno obratno, saj takrat, ko bi se sicer ustvarjale največje izgube, vskoči elektromotor in z delovanje na baterijsko zalogo poskrbi, da tista poraba bencina odpade. Renault trdi, da bi se v mestu lahko 80 odstotkov časa vozil na elektriko. Tega ne morem niti potrditi niti ovreči, ker je veliko zaviranja, pa si mislim, da bi lahko kar držalo. Škoda pa je seveda, da v Sloveniji te prednosti skoraj ni mogoče izkoristiti.
Levo od voznikovega zaslona je grafični prikaz napolnjenosti baterije. Ta v osnovi mora biti čez polovico, da se avto sploh pusti peljati na elektriko. Se pa nivo dokaj hitro spreminja, tako v eno kot v drugo smer, kajti kapaciteta baterije je majhna. Na zaslonu je lahko še skala, ali avto porablja energijo ali jo pridobiva in shranjuje v baterijo in s kakšno intenzivnostjo. Opazovanje tega je nekaj časa zanimivo in morda bo kdo malce manj zavzeto pritiskal na stopalko za plin, kaj dosti drugega pa si s tem v resnici ni mogoče pomagati.
Kot sem že v uvodu nakazal, me v bistvu bolj od konkretnega Clia zanima ta pogonski sklop kot potencialna možnost v primernem avtu in situaciji. Clio na slovenskih cestah v skoraj nobeni enačbi ni primeren za tovrsten hibridni pogon. Poraba je sicer nižja, a ne toliko, da bi se kdaj pokrila cenovna razlika, in vožnja je kljub precej konjičkom dokaj zaspana. Domnevam, da bi se obnesel v kakšnem mestu, kjer bi se dalo precej časa drseti naokrog na elektriko in še izkoriščati dejstvo, da je avto kolikor toliko majhen in okreten. Na podoben način bi si lahko predstavljal taksiste v Parizu ali Madridu s hibridnimi Megani (Grandtour ali Conquest), navsezadnje že vsaj desetletje uporabljajo Priuse in podobne modele. Tam tudi doplačilo ne izpade tako ekscesno, ker je že osnova nekoliko višja. Clio za 24 tisočakov, pa četudi z manj kot petimi litri porabe, je preprosto predrag, na marsikateri pogosti trasi slovenskih uporabnikov le malo izkorišča hibridni potencial, in z izjemo skupne moči je običajna bencinska izvedba v prednosti pri vozniških občutkih. Tako je to še en hibrid, ki me je dodatno utrdil v prepričanju, da so ti primerni za določene voznike in za določene situacije, za veliko večino pa je bolje, če se odloča med samostojnim motorjem na notranje zgorevanje ali povsem električnim avtomobilom.
HVALIMO:
- Prijeten pogon za nezahtevne voznike
- Možnost tihe električne vožnje skozi naselja
- Sistem je sposoben dokaj odločnih pospeševanj
- Zgledno nizka poraba
GRAJAMO:
- (Pre)kompleksen hibridni sistem
- Občasna neodločnost pri prestavljanju
- Kratek električni doseg in samosvoje odločanje za vožnjo na elektriko
- V Sloveniji je malo scenarijev, pri katerih bi tak pogon zares izkoristili
- Previsoka cena glede na bencinske izvedbe
Pozdravljen,
Preden “grajate” bi se lahko malo poglobili v teorijo. Namreč grajanje hibrida (katerega koli, ne le dotičnega iz članka) zaradi majhnega električnega dosega je podobno grajanju športnega avtomobila zaradi prenizke oddaljenosti od tal in posledično nezmožnosti parkiranja na pločnik zaradi previsokega robnika. Za razliko od priključnih hibridov, hibridi v osnovi niso namenjeni vožnji na elektriko, ampak optimalnemu izkoristku energije. Zato tudi samodejno preklapljanje med delovanjem elektro motorja in bencinskega motorja oz. hkratno delovanje obeh…odvisno od tranutnih razmer (pospeševanje, konstantna vožnja, vožnja v klanec, …). Bistvo hibridov je rekuperacija energije pri zaviranju in dopolnjevanje krivulj navora elektro in bencinskega motorja. Kdor se hoče vozit na elektriko, se mora odločiti za priključnega hibrida ali električno vozilo. Žalostno je videti kako proizvajalci vlagajo v razvoj, nihče pa ne vlaga v izobraževanje (vsaj novinarjev, ki potem pišete ocene na podlagi napačno zastavljenih pričakovanj že v osnovi … podobno kot bi v testu land cruiserja napisal, da ima slab čas na Nürburgringu). Pa da ne bo pomote, tudi “specializirani” avto novinarji nimajo pojma o čem pišejo (seveda obstajajo preredke izjeme). Lp, Davor
Teorija uporabnikov kaj dosti ne zanima, gre za koristi v vsakdanji vožnji. Če so te majhne in je v določenih pomembnih vidikih izkušnja celo slabša, cenovni pribitek pa velik, potem težko zaključim drugače, kot da so hibridi potencialno zanimivi za mestno vožnjo, sicer pa je boljša izbira ali “klasika” ali pa popolnoma električni avto. V članku sem v glavnem popisal opažanja, brez kritike ali hvale. V kategorijo Grajamo pa sem kratek električni doseg uvrstil zaradi več razlogov. Jasno mi je, da je baterija majhna, a vseeno bi glede na primerjavo s kapaciteto baterije v Zoeju moral električno prevoziti kar nekaj km več. Ne glede na vse, bi moralo biti možno s takim avtom na elektriko priti vsaj do trgovine in nazaj. Predvsem pa gre za časovno in hitrostno kratek doseg, ker vsak odločnejši pritisk na stopalko vključi bencinski motor. V tem seveda Renaultov sistem ni čisto nič edinstven, pa vendar bi si voznik (vsaj jaz) želel, da bi imel več nadzora nad tem, kdaj, koliko hitro in kako daleč se lahko peljem na elektriko.
Razumem vaš zapis pa vendar še vedno vztrajate, da “…bi moralo biti možno s takim avtom na elektriko priti vsaj do trgovine in nazaj”. Zakaj? Še enkrat … zakaj si želite peljati na elektriko s hibridom? Ali si želite s ferrarijem v Kočevski gozd? To potem pričakujete od napačnega pogona/vozila, bistvo hibridov ni vožnja na elektriko do trgovine in nazaj tako kot ne od ferrarija, da vas bo peljal po brezpotjih ali od smučarskih čevljev, da boste z njimi udobno hodili po smučarskem središču čeprav imajo anatomski vložek. Ferrari je za hitro, športno vožnjo, smučarski čevlji za smučanje, hibridi pa za lagodno vožnjo z optimalnim izkoristkom energije (ne za športno vožnjo in ne za električno vožnjo). Če bi s hibridom do trgovine in nazaj vozili izključno na elektriko, vaša skupna energijska poraba ne bi bila optimalna (in posledično se izgubi bistvo hibrida), saj v določenih razmerah motor na notranje izgorevanje poleg poganjanja samega vozila hkrati z viškom energije hkrati polni baterijo, ki se potem v drugih primerih porabi za poganjanje vozila in tako optimizira skupno porabo energije na dolgi rok. Povsem enak princip je tudi pri hibridih drugih blagovnih znamk (Toyota, Hyundai, Ford, …). Mar mislite, da vsi njihovi drago plačani inžinirji “delajo isto napako” … in to nekateri že več kot 20 let (Toyota)?
P.S.: pišem, ker sem že več kot 5 let voznik hibrida in vsakič, ko se s kom pogovarjam, je prvo vprašanje koliko lahko prevozim samo na elektriko…
Večina torej razmišlja podobno in to me sploh ne čudi. Zakaj vožnja na elektriko? Ker je to tisto, kar je pri takem avtu zanimivo, drugače, vznemirljivo, kul, odpira neko novo dimenzijo in izkušnjo. Kot bi dobil dva avta v enem. Če zadeva ves čas preklaplja, je to bistveno manj atraktivno in lahko celo utrujajoče. Če bi se lahko tiho, brez izpustov in z vsemi prednostmi električne vožnje zapeljal vsaj na kratko vožnjo, je pa to nekaj, kar vnese dodatno zanimivost, in se hkrati tudi odkupi za slabosti, ki jih hibrid prinese s seboj, denimo manjši prtljažnik in manj dinamično vožnjo.